Kako preprečiti škodljivo prašenje z gradbišč?

Celje – Podjetje Inkaing bo prihodnji teden začelo sanirati vrtec Ringa raja. Z gradbišča se ne sme prašiti, saj je tako mogoče preprečiti morebitno prenašanje onesnažene zemlje. Medtem pa so tudi drugod po mestu že več mesecev odprta gradbišča, kjer takih ukrepov ni. Predpisi tudi omogočajo, da vsa izkopana zemlja potuje.

V Celju pri nobenem gradbenem delu v mestu ne moremo z gotovostjo vedeti, s kakšnim izkopom imamo opravka, je na sestanku s starši pred sanacijo vrtcev, ki ga tokrat vodi ministrstvo za okolje in prostor (Mop), opozorila Helena Grčman z Biotehniške fakultete UL: »Večina mesta je postavljenega na industrijskih odpadkih. Ko so gradili infrastrukturo, hiše, bloke … so za nasutje uporabljali material iz industrije. Zato je tudi vsaka meritev drugačna. V vrtcu Ringa raja je na eni polovici vrtca stanje boljše, na drugi pa katastrofalno.« Predstavnica Mopa Bernarda Podlipnik je dodala, da je prav zaradi teh preteklih dejanj »vsaka gradnja v Celju problem«.

Praši se, praši

Ob sanaciji vrtcev veljajo strogi varnostni ukrepi. Postavili so visoke protiprašne ograje, skrbijo za čistost tovornjakov, zemljina, čezmerno onesnažena s težkimi kovinami, je na tovornjakih pokrita. Njen končni cilj je kamnolom v Andražu nad Polzelo, trenutno pa pokrita čaka na dodatne analize v zbirnem centru družbe Simbio. Tovrstnih varnostnih ukrepov na drugih gradbiščih po mestu ni.

Mestna občina Celje v zadnjih mesecih gradi na več lokacijah: parkirišče ob Savinji ob cesti proti Laškemu, nasipavali so gradbišče za severno vezno cesto, pripravljajo gradbišče za gradnjo stanovanjske soseske v Dečkovem naselju … Tovornjaki niso pokriti, visokih protiprašnih ograj ni oziroma so le na delih gradbišč. Dokler ni začelo deževati, se je zelo prašilo.



Vendar so protiprašni ukrepi so zahtevani, poudarjajo na Mopu: »Investitor mora imeti za posamezno gradbišče narejen varnostni načrt za gradbišče in elaborat preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev z gradbišča.« Zaradi znanih podatkov o kakovosti tal na območju Celja, je pri gradnji treba paziti na emisije z gradbišč in pazljivo ravnati z izkopnim materialom, dodajajo.
 

Odgovornost investitorja

Vsaka zemlja, ki jo izkopljemo, je odpadek, ki ga je treba oceniti. Ali so pri oceni izkopa naredili tudi analize vsebnosti težkih kovin, nam z občine niso odgovorili. Zapisali so, da imajo v pogodbah z izvajalci določeno, »da je izvajalec del dolžan skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki pri gradbenih delih, na gradbišču hraniti ali začasno skladiščiti odpadke ločeno po vrstah gradbenih odpadkov. Izvajalec mora zagotoviti hrambo ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja.«

Mop pa opozarja: »Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih je za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču v celoti odgovoren investitor.« Enako je občini že leta 2009 pojasnil inšpektorat za okolje in prostor v primeru dela območja Stare cinkarne, zaradi katerega je evropska komisija proti Sloveniji sprožila postopek zaradi kršitev evropskega pravnega reda.

Omenjena uredba investitorjem sicer ni nenaklonjena. Omogoča, da zemeljski izkop, ki ima manj kot 30.000 kubičnih metrov, investitor spet uporabi na istem ali kakšnem drugem svojem gradbišču. To velja za izkope, ki niso nevarni odpadki. Ker za odpadke veljajo drugačna pravila kot za tla, zemljina, polna težkih kovin, ni nujno nevarni odpadek. In brez okoljevarstvenega dovoljenja, če je investitor isti, lahko neovirano potuje po različnih gradbiščih. In se tudi praši.