Pri tokratni sanaciji bolnice Franja se stare napake ne smejo ponoviti

Od zaprtja Partizanske bolnice Franja mineva slabo leto in pol. Pred dnevi so uslužbenci Mestnega muzeja Idrija s pomočjo Slovenske vojske in novaških gasilcev iz soteske Pasice v depoje na varno prenesli več kot 300 predmetov, v pripravi je načrt obnove. Kdaj bo spomenik znova odprt za javnost, je nemogoče reči.

Partizanske bolnice – posejane globoko v gozdu, skrite pred sovražnikovimi očmi

Mestni muzej Idrija je upravljavec ožjega spomeniškega območja, a ključni del (sanacije) predstavlja njegovo zaledje. V eni sami lanski julijski noči je v mrežno pregrado nad bolnico Franja zgrmelo 300 kubičnih metrov materiala, voda še zmeraj zateka v plaz Mali Njivč, ki predstavlja enega od največjih izzivov in nevarnosti za spomeniško območje.

Doslej je bilo opravljenega precej dela, a ga bo – ob doslednem monitoringu prizadetega območja – veliko še treba storiti. Kot je včeraj na predavanju v okviru Muzejskih večerov povedal direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač, so temelji za izvedbo nadaljnje sanacije postavljeni – uredila se je dostopna pot, utrdilo peto plazu, postavilo nove mrežne pregrade, odstranili so okrog 70 kubičnih metrov lesa po lanskem vetrolomu ter sanirali plaz.

Kot ključno je Kosmač navedel vzpostavitev monitoringa za hitrost in globino plazenja – tega po letu 2007, ko je Partizansko bolnico Franja povsem uničila huda povodenj, ni bilo. Ustrezna sanacija plazovitega območja ne bo zagotovila varnosti zgolj spomeniškim barakam, pač pa tudi hišam v Dolenjih Novakih in Cerknem.

Upravljavskega načrta za spomenik še zmeraj ni, zelo pomembno je, kdo bo skrbel za upravljanje voda. FOTO: Sašo Tušar

Dokumentov o skrbi za vode ni

Upravljavskega načrta za spomenik še zmeraj ni, niti ga ni smiselno pripraviti, dokler ne bo jasno, ali bo državni koncesionar dejansko prevzel skrb za vode. »V upravljavskem načrtu morajo biti jasno razdeljene naloge, treba je določiti, katera so redna vzdrževalna dela, kakšni so postopki v primeru izrednih nesreč in tako dalje,« je povedal Kosmač.

Poudaril je, da bi bilo smiselno v upravljanje poleg muzeja vključiti tudi koncesionarja za vode: »Po prvi povodnji bdenja nad potokom Čerinščica ni bilo. Koncesionar je z vodo upravljal samo do vstopnega objekta, torej do mostu, od tam naprej pa je bilo vse na ramah lastnika, torej občine Cerkno. Vode so sicer po zakonu v lasti oziroma upravljanju države, tako da ni jasno, kako je lahko prišlo do take situacije.«

Dokumentov o tem niso našli niti na občini niti na Direkciji RS za vode, kot ključno je zato direktor muzeja izpostavil, da se dosledno odpravijo napačna ravnanja iz preteklosti ter da se naloge upravljanja spomenika in zaledja natančno – in uradno – razdelijo.

Občina Cerkno bi sicer morala skrbeti za zagotavljanje finančnih sredstev za čiščenje lovilnih mrež, pa tega ni storila. V muzeju so jih na lastne stroške očistili marca lani, sicer bi bila škoda po julijskem neurju še večja – gre za znesek med 20 in 50 tisoč evri.

Muzealci jasno vztrajajo tudi pri tem, da bi se v sklopu obnove spomenika tokrat končno zgradil nov vstopni objekt. »Vseskozi ponavljamo, da moramo bolnico Franja odpreti šele, ko bomo imelo problematiko rešeno celostno. Po prvi obnovi se je obljubljalo, da se bo vstopni objekt obnovil kasneje, pa se to potem na žalost ni zgodilo,« je opozoril Kosmač in dodal, da bi bilo smiselno nadgraditi tudi stare in dotrajane lovilne mreže ter postaviti lovilce plavja nad elektrarno.

Načrt za obnovo mora vložiti lastnica spomenika, torej občina Cerkno.

Na vprašanje, kako daleč so z njegovo pripravo, je cerkljanski župan Gašper Uršič odgovoril: »Kar se tiče urejanja zaledja, smo danes na Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč v potrditev poslali dokumentacijo za Mali Njivč, sklop A. Če bo vse v redu, naj bi bila pogodba za vrednost investicije, ki je skupaj z DDV ocenjena na 2.445.292,34 evra, podpisana do konca letošnjega leta. Vzporedno pa že teče projektiranje za dostopno pot in rekonstrukcijo barak.

Razstava Partizanska bolnica Franja je na ogled v Cerkljanskem muzeju. FOTO: Bojan Tavčar

Po Kosmačevih besedah s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine ne pričakujejo kakšnih hudih zapletov. Tudi dilem o obnovi Partizanske bolnice Franja, kot kaže, ni (več). Država je za obnovo spomenika in zaledja zagotovila šest milijonov evrov, prav tako naj ne bi bil pod vprašajem denar za sanacijo hudournika in plazu med Njivčema.

Zaradi zaprtja Franje močno trpi tamkajšnji turizem, obisk Cerkljanske je po lanskem juliju upadel za tretjino. V muzeju si želijo, da bi spomenik čim prej odprli – prihodnje leto, ko bo svet obeleževal 80. obletnico konca druge svetovne vojne, se to zagotovo še ne bo zgodilo – a ne za ceno napol ali napačno speljane sanacije, pač pa stremijo k celostni obnovi s postavitvijo vstopnega objekta in predvsem z mislijo na varnost obiskovalcev Franje, njenih zaposlenih ter občanov, ki živijo v naseljih pod sotesko Pasice.