Neomejen dostop | že od 9,99€
Za sanacijo Partizanske bolnice Franja je predvidenih dobrih sedem milijonov evrov, rekonstrukcija barak je ocenjena na 619.000 evrov in bo sledila konservatorskemu načrtu, ki ga je pripravila novogoriška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Vlada je zagotovila sredstva za celovito obnovo spomenika, danes se je drugič sestala delovna skupina.
Potem ko je julija lani vremenska ujma poškodovala barake in dostopno pot do takšne mere, da so morali Partizansko bolnico Franjo zapreti, so vzpostavili dostopno kamionsko pot za čiščenje zaledne pregrade ter delno drenažo ceste in plazu. Odvozili so del naplavljenega materiala v strugi, vzpostavili začasno pot pod samo obstoječo zaplavno pregrado, ki omogoča dostop do struge za nadaljnje urejanje vodotoka.
Delno so, kot je povedal župan občine Cerkno Gašper Uršič, sanirali tudi že obstoječo pregrado in njeno podslapje ter postavili mrežasto pregrado na vodotoku Čerinščica: »Več aktivnosti doslej še ni bilo izvedljivih, saj sta bila financiranje in potrditev programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurja in poplav med 12. in 13. julijem lani sprejeta šele na 122. seji vlade 26. septembra letos.«
V sanacijo je zajeta tudi ureditev vodotoka, ki ogroža vasi dolvodno do Cerknega.
V Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja spomenik, so bili po lanski julijski ujmi enotni, da je spomenik nujno treba obnoviti. Predstavlja namreč izjemen spomenik humanosti in človečnosti in je hkrati paradni konj cerkljanskega turizma. Zaprtje bolnice Franja je skorajda sovpadlo z zaprtjem cerkljanskega hotela, tako da je upad števila obiskovalcev logičen in pričakovan.
Spomenik je (bil) najbolje obiskana turistična znamenitost na Cerkljanskem. Lani je bilo zaradi njenega zaprtja od vstopnin izgubljenih 65.000 evrov prihodkov, letos pa približno 120.000 evrov.
Država oziroma ministrstvo za kulturo ter ministrstvo za naravne vire in prostor sta pred sanacijo predvideli prenos lastništva spomenika na državo, kar sta tedaj podprla tako cerkljanski župan Gašper Uršič kot idrijski župan Tomaž Vencelj. Uršič je za Primorske novice pred kratkim izjavil, da se pri prenosu lastništva »pravno zapleta«, medtem ko je direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač na vprašanje, kako daleč so s tem, dejal, »da se s prenosom lastništva ukvarjata ministrstvo za kulturo in občina Cerkno« in da v muzeju v povezavi s tem niso na vpogled dobili še nobenega uradnega dokumenta ali osnutka.
Na ministrstvu za kulturo so mnenja, da prenos lastništva na državo ni nujen, saj so oziroma še bodo financiranje sanacije izpeljali tudi brez tega. »Prenos lastništva parcel je dolgoročna naloga, ki jo je treba izvesti premišljeno in je tudi pravno zahtevno vprašanje. S sprejetim sanacijskim načrtom, zagotovljenimi finančnimi sredstvi in tekočimi dogovori o prevzemu skrbi za vodotoke, prenos lastništva ni pogoj za izvedbo sanacije Partizanske bolnice Franja,« so za Delo pojasnili na ministrstvu za kulturo. Občini Cerkno je sicer v interesu, da prenos lastništva bo.
Država pri tem sicer pričakuje, da se bo zaledje spomenika v prihodnje primerno vzdrževalo, da ne bi novo deževje spet uničilo ali poškodovalo barak – do uničenja Franje je pripeljalo (tudi) nevzdrževanje zaledja, odgovornosti za to pa ni želel prevzeti nihče. Na ministrstvu so dodali še, da je »v tem trenutku pomembno, da so vsa sredstva za obnovo Partizanske bolnice Franja zagotovljena in da to vključuje celovito sanacijo soteske z vodotoki, s čimer se bo lahko spet odprla za javnost in bo bistveno bolj varna pred ujmami«.
Upravljavskega načrta za Partizansko bolnico Franja še ni, zato je hudournik nikogaršnje območje, je decembra lani dejal Gašper Uršič. Za upravljavski načrt je odgovoren upravljavec, torej Mestni muzej Idrija. Direktor Miha Kosmač je povedal, da ga bo »možno pripraviti šele tedaj, ko bo dokončan prenos lastništva Partizanske bolnice Franja. Potem ko bo med posameznimi deležniki formalnopravno urejeno, kdo skrbi za določen del spomeniškega območja, bo novi upravljavec spomenika lahko pripravil upravljavski načrt.«
Kosmač je dodal, da je še bolj kot upravljavski načrt za Partizansko bolnico Franja pomembno »sprejeti ustrezno zakonsko podlago (interventni zakon), ki bo finančno omogočila dosledno izvajanje monitoringa plazu v zaledju, monitoring in redno praznjenje varovalnih mrež nad ožjim spomeniškim območjem«. Muzej je upravljavski načrt sicer pripravil že leta 2010, a ga cerkljanski svetniki tedaj niso potrdili.
Omenjalo se je tudi, da bo občina Cerkno vstopila v soustanoviteljstvo Mestnega muzeja Idrija. Gašper Uršič je dejal, da je »med občinama usklajen predlog delovanja in načina financiranja stroškov delovanja skladno z zakonodajo, kjer bi stroške delili po razmerju prebivalcev. Za dokončen dogovor upravljanja se moramo uskladiti, ko bo znana končna odločitev o možnosti podelitve koncesije za upravljanje Partizanske bolnice Franja s strani ministrstva za kulturo«.
Zadnji sestanek glede soustanoviteljstva je bil 29. avgusta, v muzeju so za obe občini pripravili vse potrebne podatke, ki se nanašajo predvsem na stroške obratovanja in obseg letnega programa dela. »Obenem smo pripravili tudi podatke o opremi in neopredmetenih sredstvih, muzealijah in knjižničnem gradivu, ki bi v primeru soustanoviteljstva postalo del premoženja občine Cerkno in se nanašajo na delovanje cerkljanske enote muzeja,« je pri tem opozoril Kosmač.
Lani je kot potencialni datum ponovnega odprtja Franje omenjal leto 2025, ko bo svet zaznamoval 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Glede na potek sanacije, velik obseg del, zasedenost izvajalcev in vremenske neznanke je ta časovni okvir zelo malo verjeten.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji