Ključni trenutek Idrije šele prihaja

Idrija – Potem ko se je dolgo zdelo, da je idrijski Zavod za turizem sam sebi namen, je s prihodom nove direktorice zavel svež veter. Valerija Verhovnik je štiriletni mandat prevzela 1. avgusta in hitro začela izpolnjevati načrte.

Turizem je v občini prepoznan kot ena ključnih gospodarskih panog, kar je zaradi kulturne, tehniške in naravne dediščine svetovnega pomena razumljivo, a se navkljub velikemu potencialu turizem ne razvija v skladu s pričakovanji in željami. Zato je bila letos sprejeta strategija razvoja turizma, ki si je za ključno nalogo zastavila povečanje prihoda turistov in izboljšanje njihovega doživljanja mesta. Povezovalno vlogo igra prav Zavod za turizem z enajstimi redno zaposlenimi in proračunom v višini 355.000 evrov.



Najtrši oreh za Verhovnikovo je bil, kako povečati ugled zavoda, ki je v preteklih letih deloval kot Center za idrijsko dediščino, a se z odmevnimi rezultati ni mogel pohvaliti. »Ljudje morajo vedeti, kaj natančno so naše naloge in kaj lahko od nas pričakujejo. Morda sem zavod prevzela v ključnem trenutku, ko so se vsi zavedali, da brez medsebojnega povezovanja ne bomo dosegli nič,« je dejala nova direktorica. Aktivnosti je zastavila drugače, reogranizirala zavod in uvedla redno mesečno obveščanje javnosti, kaj konkretno sploh počnejo.

Valerija Verhovnik od avgusta vodi idrijski Zavod za turizem. FOTO: Anja Intihar

Najpomembnejši koraki

Precej se bo treba posvetiti (bolj) enakomerni porazdelitvi obiska, zdaj sta »vroča« le julij in avgust, medtem ko so drugi meseci bolj ali manj mrtva sezona. »Nujno potrebujemo zasebne investicije v turizem. Propadata nam dva objekta – Nanos in Soča – ki bi bila odlična za dvig števila nočitev. Večje skupine, ki bi pri nas rade ostale tri dni, zdaj nimajo kje prenočiti. Ogromno izgubljamo tudi pri ljudeh, ki kampirajo.«

Župan Tomaž Vencelj je obljubil spremembo občinskega prostorskega načrta, da bodo turistične kmetije enostavneje prišle do šotorišč. Sprejet naj bi bil do spomladi. Ob tem Verhovnikova poudarja, da podeželje ne izkoristi svoje dodane vrednosti tudi zaradi (pre)majhnega števila turističnih kmetij.

Letos so na zavodu zabeležili okrog 22.000 nočitev, dvig je v primerjavi z lanskim okrog 12,7-odstoten. Manevrskega prostora je še veliko, a kot poudarja direktorica, se bo treba vprašati, koliko obiskovalcev Idrija realno lahko prenese: »Kam bi dali dodatnih 10.000 ljudi, že s krajinskim parkom imamo poleti težave zaradi prenatrpanosti?«

Po statistiki se v Idriji odvija od 20 do 50 manjših prireditev na mesec, a ko se turist zvečer sprehodi skozi mesto, je to bolj ali manj mrtvo. Meščane bo zato treba prebuditi in spodbuditi, da znova »začutijo« svoj kraj.



Z enotno vstopnico za mestne znamenitosti, ki jo ponujajo na spletni strani, so se »odprli v svet«, kot tudi z zgodnjim oglaševanjem obeh velikih festivalov – idrijske čipke in žlikrofov. Tudi to se je v primerjavi s preteklimi leti močno izboljšalo: »Festivali morajo postati zaščitni znak Idrije, privabiti želimo več domačih obiskovalcev, ki bodo tu ostali nekaj dni in si ogledali celotno destinacijo, ne le mestnega jedra. Kulinarika je nasploh področje, ki še zdaleč ni izkoriščeno.«

Veter v jadra bi jim lahko dalo leto 2021, ko bo Slovenija evropska gastronomska prestolnica, Idrija pa naj bi imela vidno vlogo. Nov center za obiskovalce, ki so ga odprli pred kratkim, je dodana vrednost, s katero nagovarjajo strokovno in širšo javnost, tudi z aktivnostmi turistične agencije, ki jo ima registrirano zavod in je bila doslej povsem neizkoriščena, bi lahko pognali turistično kolo.

Predvsem pa Verhovnikova ostaja optimistična: »Ključni trenutek Idrije šele prihaja. Za tujca, ki pride v Slovenijo, je najbolj očiten trikotnik Ljubljana–Bled–Postojna. Manjše destinacije pa smo v prednosti pri tistih, ki si ne želijo množičnosti. Čeprav imamo naravne, zakonske in finančne omejitve, jih moramo izkoristiti, kolikor je mogoče.«

---

Avtorica je zaposlena v Delovnici.