Zamudni prostorski načrt kriv za diskriminacijo v Grosupljem

V Grosupljem so letos povsem posodobili železniško postajo in zgradili tudi dva podhoda za varen dostop potnikov na perone in za varen prehod pod železniškimi tiri. Toda pri slednjem niso omogočili dostopa gibalno oviranim ljudem. Investitorju projekta, torej Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), je zagovornik načela enakosti izdal odločbo, saj je kršila zakon, ki diskriminacijo prepoveduje.

Podhod v sredini železniške postaje poleg dostopnosti na perone omogoča tudi dostop pod železniškimi tiri do nasprotne javne površine mesta Grosuplje. Uporaben je za vse pešce in ne omejuje njihove mobilnosti. Na oddaljenosti okoli 250 metrov v smeri proti Ljubljani pa drugi podhod (števila 2) na mestu odstranjenega nivojskega železniškega prehoda, ki je nekoč povezoval Kadunčevo cesto v mestu Grosuplje in omogočal dostop prebivalcem naselja Sončni dvori v kraju Brezje pri Grosuplju, ni uporaben za vse pešce, saj omejuje mobilnost nekaterim kategorijam. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) določa, da je prepovedana diskriminacija zaradi invalidnosti pri dostopnosti do uporabe objektov v javni rabi in da je treba objekte v javni rabi, ki se gradijo ali rekonstruirajo, primerno prilagoditi.

Podhoda pod tiri invalidi in mamice z vozički ne morejo uporabljati. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Pobudnik je v svojih dopisih Mihi Lobniku, zagovorniku načela enakosti, izpostavil tudi koriščenje evropskih finančnih sredstev za gradnjo javne prometne infrastrukture, ki pa po tem, ko je že zgrajena, ne zagotavlja dostopnosti vsem kategorijam ljudi. Vendar pa zagovornik v okviru svojih nalog nima pristojnosti, da bi presojal, ali neko ravnanje, denimo izbira projektne rešitve, predstavlja korupcijo ter ali bi bil to lahko razlog za morebitno vračanje pridobljenih evropskih finančnih sredstev. Zato se zagovornik o tem vprašanju oziroma pobudi ni opredelil.

Izjava direkcije nesprejemljiva

Na DRSI so pojasnili, da so hkrati s projektiranjem podhoda 2 (izvedbeni načrt je bil izdelan junija 2018, op. a.) potekale tudi priprave za državni prostorski načrt (DPN) dvotirne železniške proge na odseku Ljubljana–Grosuplje, za kar je vlada sprejela sklep o pripravi DPN šele 25. novembra lani. V teku je priprava študije variant in projektiranje tehničnih rešitev. Načrtovana gradnja drugega tira bo tako vplivala na nosilno konstrukcijo podhoda 2, saj bodo zaradi podaljšanja objekta oziroma prilagoditve za dvotirnost potrebni dodatni posegi.

»Če bi dvigalne jaške z dvigali izvedli že v okviru nadgradnje železniške postaje Grosuplje, bi to zahtevalo kasnejšo rušitev. Zato bi bila investicija povsem nesmiselna in ekonomsko neupravičena,« pojasnjujejo na direkciji in dodajajo, da je bila zaradi tega razloga sprejeta odločitev, da izvedbo dvigal na območju podhoda 2 v okviru nadgradnje železniške postaje Grosuplje umestijo v okvir projekta drugega tira, skupaj s predelavo nosilne konstrukcije podhoda. Pripravo projektne dokumentacije, v kateri bosta določena natančna lega drugega tira in odkup potrebnih zemljišč za gradnjo, direkcija načrtuje šele v letu 2026.

Pravijo še, da potekajo priprave za izvedbo postopka naročila dobave in vgradnje stopniščnih dvižnih ploščadi, ki bodo posameznim skupinam z gibalnimi motnjami omogočile nemoteno prehajanje stopnišč v podhodu. Izjavo direkcije, da je gradnja, za katero je že vnaprej znano, da bo onemogočala nemoteni dostop gibalno oviranim, sploh mogoča, nato pa se kot razlog za tako »neskladnost« sklicujejo na ekonomsko neupravičenost investicije, je zagovornik ocenil kot nesprejemljivo.

Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za promet v prvi vladi Janeza Janše in dolgoletni grosupeljski župan Peter Verlič je v pisnem pojasnilu za Delo navedel, da je bila občina s prošnjami za dodatno namestitev invalidske dvižne ploščadi uspešna, saj trenutno na direkciji poteka razpis za izvedbo. »Zaradi daljšega dobavnega roka dvižne ploščadi bo izvedba končana do konca marca leta 2023,« je napovedal prvi mož grosupeljske občine.