Stroka opozarja, da vrtci niso in ne smejo biti tovarne

Pedagoška stroka ostro nasprotuje nameravani združitvi vseh 23 ljubljanskih javnih vrtcev v en zavod oziroma center. Opozarjajo, da bi to pomenilo centralizacijo, verjetno tudi komercializacijo ljubljanskih vrtcev, zmanjšalo avtonomijo vseh zaposlenih in soodločanje staršev. Da tudi zakonodaja tega ne omogoča, pravijo na pristojnem ministrstvu. Mnenja ljubljanskih ravnateljev vrtcev so različna, čeprav so nekateri raje tiho.

Predstavniki Slovenskega društva pedagogov, oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete, Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, ljubljanske pedagoške fakultete, Skupnosti vrtcev Slovenije, Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in Sviza so na včerajšnji novinarski konferenci opozorili, da je namera o reorganizaciji ljubljanskih vrtcev nedopustna. Kot piše v gradivu, bi vrtce v en zavod združili 1. januarja 2025.

Vprašljiva povezanost v vrtcu z 2600 zaposlenimi

Center bi vodil direktor, v gradivu je kot prva v. d. direktorice že predvidena ravnateljica Vrtca Galjevica Barbara Novinec. Dosedanji vrtci bi postali organizacije enote, ki bi jih vodili ravnatelji. Zavod bi imel več skupnih služb, tudi službo za strokovne naloge, v kateri bi bila, denimo, enota svetovalne službe za zgodnjo obravnavo otrok in vpis, akademija za strokovno izobraževanje, spremljanje kakovosti ter koordinacijo obogatitvenih nadstandardnih dejavnosti in programov.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je odgovorilo, da veljavna zakonodaja ne omogoča združitve 23 vrtcev v en zavod – center. Dodali so, da morajo gradiva Mestne občine Ljubljana še proučiti ter pridobiti mnenje stroke. Ta je bila včeraj zelo jasna. Skupno izjavo Slovenskega društva pedagogov, oddelka za pedagogiko in andragogiko ter Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije je povzela Andreja Hočevar, vse to vodi v centralizacijo in verjetno komercializacijo: »Upravljanje vrtcev predati v vodenje eni sami osebi, to je direktorju zavoda in njegovemu kolegiju v ožji sestavi, ni sprejemljivo.« Ljubljanske svetnike so pozvali, naj v ponedeljek glasujejo proti sklepu o nameri za reorganizacijo javnih vrtcev.

Starši bodo za ljubljanske vrtce plačevali 15 odstotkov več

Manj soodločanja

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da je predlog, ki je v obravnavi, povsem drugačen, kot so ga najprej skupaj načrtovali: »Ni dvoma, da bi se zmanjšala možnost soodločanja upravljanja. Celotni vrtci ne bi imeli niti enega predstavnika zaposlenih in staršev v svetu zavoda, njihov vpliv bi se zelo zmanjšal.« Dodal je, da ni nobenega razloga, da bi žrtvovali avtonomijo vrtcev, če zadeve zdaj dobro delujejo: »Prevladala je korporativna logika, da naj bi se delo vrtca približalo delovanju gospodarskih družb.«

Združevanju že ves čas nasprotujejo tudi v Skupnosti vrtcev Slovenije. Predsednica Silvija Komočar je dejala, da bi centralizirano vodstvo postalo manj občutljivo za specifične potrebe otrok, staršev in zaposlenih. Skrbi jih, da bi ljubljanskemu primeru sledili tudi drugi, saj da že dobivajo informacije, da o tem razmišljajo tudi v drugih mestih. Ravnateljica vrtca Škofja Loka Janja Bogataj je dodala, da medtem ko v mestnih občinah razmišljajo o združevanju, v manjših občinah vrtce priključujejo šolam, kar prav tako ni strokovno sprejemljivo.

Ministrstvo: Zakonodaja združevanja vrtcev ne omogoča

Kje so ravnatelji?

Ravnateljice ljubljanskih vrtcev javno še niso spregovorile. Predsednica aktiva in ravnateljica vrtca Trnovo Suzana Antič je poudarila: »O čemer bodo odločali svetniki, je le namera. To ni še nič! Kaj se bo dogajalo pozneje, se še ne ve. Nekorektno se nam zdi, da so naredili konferenco, nas pa niso pozvali. Zadevo še urejamo znotraj Mestne občine Ljubljana in ustanovitelju smo vse povedali.« A kljub temu mnenja ravnateljic niso tako enotna. Da so mnenja ravnateljic zelo različna in da si nekatere zgolj ne upajo spregovoriti, je bila zelo jasna Marta Korošec, sveže upokojena ravnateljica vrtca Vodmat: »Kolegice so zelo strokovne, vedno so zastopale otroke. Dejstvo pa je, da razmišljajo o prihodnosti. Težko je nasprotovati nekomu, če veš, da bo direktor in bo od njega vse odvisno.«

Koroščeva je bila ravnateljica 32 let, od tega je 12 let vodila vrtec s sto oddelki in 1600 otroki. V ljubljanskih vrtcih pa je v tem šolskem letu 12.918 otrok, 769 oddelkov na 110 lokacijah in 2621 zaposlenih. Koroščeva opozarja: »Za poslanstvo, kakršnega ima vrtec, je to povsem neprimerno. Vzgoja je odnos. To pa bo birokratska organizacija, v kateri se bodo izgubile posebnosti, specifike, zgodovinske niti posameznega vrtca, saj noben vrtec ni od včeraj. Organizacijske enote ne bodo v ničemer avtonomne. Ne moreš biti pedagoško avtonomen, če nisi ekonomsko. Ni mogoče vsega dirigirati iz centra. To ni tovarna! Tu ne more biti podjetniške logike.«