Starši bodo za ljubljanske vrtce plačevali 15 odstotkov več

Programi v javnih vrtcih v Mestni občini Ljubljana se bodo podražili za 27 odstotkov, cene za starše pa se bodo ob subvencioniranju občine povečale za petnajst odstotkov. Skupaj bodo stroški staršev višji za 3,3 milijone evrov, občina pa bo svoj prispevek povečala za 6,7 milijonov evrov. Opozicijski mestni svetniki, ki so glasovali proti podražitvi, so opozorili, da bi te tri milijone evrov, kolikor bodo višji prispevki staršev, lahko našli tudi kje drugje v rekordnem 530-milijonskem mestnem proračunu.

Ljubljanska občina je programe v vrtcih nazadnje podražila leta 2019 in to za 19 odstotkov, tokrat pa je zadnja med mestnimi občinami, ki je šla v ta nepriljubljen ukrep, saj so po besedah župana Zorana Jankovića od pomladi čakali na obljubljene ukrepe vladne koalicije o sredstvih za vrtce in v perspektivi o brezplačnem predšolskem varstvu. Marija Fabčič, vodja občinskega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje, je pojasnila, da so stroški vrtcev – od upravičenega povišanja plač do (ob 20-odstotni inflaciji) višjih materialnih stroškov – višji od 27 odstotkov.

Najvišji prispevek staršev se bo z 366 evrov povišal na 420 evrov, kar velja za štiričlansko družino s 4.800 evri mesečnih prihodkov. Najnižji prispevek pa se bo s 44 evrov dvignil na nekaj manj kot 51 evrov. Po navedbah mestne uprave je Ljubljana zadnja slovenska mestna občina, ki povečuje cene programov v vrtcih. Najvišji prispevki so v slovenskih mestnih občinah po navedbah MOL med 351 evri v Murski Soboti in 507 evri v Novi Gorici. Nižje kot v MOL so še v Krškem in v Mariboru.

Notranje igralne površine

Še pred razpravo o podražitvi programov v vrtcih so mestni svetniki na maratonski, štiri in pol ure trajajoči 7. seji govorili tudi o petletnem znižanju standardov za notranje igralne površine v ljubljanskih javnih vrtcih na najmanj dva površinska vrtca. Marija Fabčič je pojasnila, da je ta površina sedaj v ljubljanskih javnih vrtcih sicer 3,1 kvadratni meter na otroka in da 79 od 109 enot vrtcev dosega zakonsko predpisane tri površinske metre.

Ker pa je država kljub opozorilom občin in vrtcev, da starejši vrtci teh standardov ne dosegajo, določila višje standarde za vse, so v MOL predlagali petletno začasno znižanje, pravzaprav »na zalogo« kot je dejala Marija Fabčič. Predloga opozicijskih svetnikov, levih in desnih, da naj izjema velja le za tistih 30 enot, ki standarda ne dosegajo in to le za krajše obdobje, koalicijski svetniki niso sprejeli. Župan je pojasnil, da je polovica od tridesetih enot v blokih in da bodo tovrstne enote v prihodnje ukinjali, novih pa v blokih tudi ne bo. Niti v novih naseljih, saj take enote nimajo dovolj zunanjih igralnih površin.

Marija Fabčič je še napovedala, da treh kvadratnih metrov tudi na dolgi rok ne bo moč doseči, če bi pa manjšali skupine, pa bi morali izključiti od tisoč do 1100 otrok, kar pa je pravzaprav nemogoče, saj niti otrok neplačnikov ni moč izključiti.

Na vsa opozorila opozicijskih svetnikov, da otroci potrebujejo dovolj prostora, da so tako manjše možnosti za okužbe, da je že starejša mestna strategija obljubljala tri kvadratne metre notranjih igralnih površin je župan Zoran Janković povedal, da so ljubljanski javni vrtci med najboljšimi v Evropi, da je 96 odstotkov otrok v vrtcih, da so igralne površine v novih in prenovljenih vrtcih velike med 4 in celo 10 kvadratnimi metri in da se igralne površine v nobenem vrtcu ne bodo zmanjšale.

V ljubljanskih javnih vrtcih je trenutno 400 mest prostih, če bi otroke lahko selili, prostorske stiske ne bi bilo. Za prenovljen vrtec v Savskem naselju je bilo na primer celo predlagano, da se ga zapre, ker ni otrok.

Mestni proračun

Med devetnajstimi točkami, ki so ostale na dnevnem redu, so mestni svetniki obravnavali tudi poročilo o izvrševanju (rekordnega 530-milijonskega) mestnega proračuna v letošnjem prvem polletju. Primanjkljaj je bil 16-milijonski, realizacija pa je bila na prihodkovni strani 35,54-odstotna, na odhodkovni pa 38,56-odstotna. Dolg MOL je 102,6 milijona evrov. Realizacija je bila podobna kot v prejšnjih polletjih, razlog pa je slejkoprej v sistemu plačil.