Zrezki, vladarji in pisani plašči

Program Galerije Cukrarna v Ljubljani bo v prihodnjih dneh ponudil tri dogodke, ki dokazujejo, kako razvejana, raznolika in vrhunska je umetniška produkcija domačih avtoric – projekcijo animiranih filmov Špele Čadež, projekcijo kratkih filmov Eme Kugler in pogovor z njo ter performans Sanje Nešković Peršin.

Opus animiranih filmov Špele Čadež pomeni vrhunec preporoda slovenskega avtorskega animiranega filma in oživlja plemenito tradicijo animacije lutk, meni Igor Prassel. FOTO: Špela Čadež: Boles (2013)

»Opus animiranih filmov Špele Čadež pomeni vrhunec preporoda slovenskega avtorskega animiranega filma in oživlja plemenito tradicijo animacije lutk, s katero se je slovenski animirani film tudi začel. Tej tradiciji v svojih glavnih dosežkih, ki pričajo tudi o njenem skokovitem razvoju in tehničnem mojstrstvu, avtorica vdahne sodobnega duha, bogatega z ironijo, pogosto mračnim humorjem in tudi senzibilnostjo za druge avantgardne in umetniške tradicije.

S svojima zadnjima festivalskima uspešnicama – Nočna ptica in Steakhouse – od lutkovne animacije mojstrsko preide k multiplan kolažni animacijski tehniki,« je o delu avtorice animiranih filmov, producentke in režiserke Špele Čadež dejal Igor Prassel, v Cukrarni pa bodo nocoj na ogled Zasukanec (2004), Ljubezen je bolezen (2007), Napovednik za Far East Film Festival (2009), Zadnja minuta (2010), Boles (2013), Nočna ptica (2016) ter Steakhouse (2021), ki se loteva teme družinskega nasilja in za katerega je letos prejela nagrado Prešernovega sklada.

Ema Kugler pred gledalca postavlja podobe oziroma montažne spoje podob, ki kot izbruhi domišljije odpirajo široko asociativno polje, meni Robert Kuret. FOTO: Jože Suhadolnik

Jutri si bo v galeriji mogoče ogledati projekcijo kratkih filmov režiserke in scenaristke (in prav tako Prešernove nagrajenke) Eme Kugler, katere peti celovečerni igrani film Človek s senco (2019) se ponaša s kar osemdesetimi nagradami filmskih festivalov po vsem svetu. Projekciji filmov Hidra (1993), Postaja 25 (1997) in Homo Erectus (2000) bo sledil pogovor z avtorico, ki ga bo vodil kritik in esejist s področja filma in literature Robert Kuret.

Kustosova delovna soba

Za Delo je povedal, da ga na številnih ravneh fascinira »upornost njenih filmov. Najprej s stališča, da so nastajali z minimalnimi finančnimi sredstvi in veliko prostovoljnega dela, Ema Kugler pokriva tako scenografijo, kostumografijo, montažo, scenarij, režijo kot tudi bolj tehnične plati produkcije, do tega, da so filmi tudi po sami formi upor proti izdelanemu pomenu. S svojo asociativno montažno logiko gledalca vsakokrat izstrelijo v stratosfero in iz na videz nepovezanih pokrajin in likov ustvarjajo enoten svet, enoten organizem, kjer ima premik na enem koncu vesolja njenih filmov posledice na drugem ter s tem ruši nek trden in gotov svet z jasnimi ločnicami, ki je konstruiran skozi vladarske figure. V delih Eme Kugler vedno vznikne uporni posameznik ali posameznica, moment kaosa v strukturi in njeno notranje presežno«.

Samostojni projekt koreografinje Sanje Nešković Peršin TOČKA. BREZ POVRATKA. (2021) je nastal v sodelovanju s kustosom Tevžem Logarjem in v produkciji DUM. FOTO: promocijsko gradivo

V sredo (in vse do petka) bo v Cukrarni na ogled tudi samostojni projekt koreografinje Sanje Nešković Peršin Točka. Brez povratka. (2021), ki je nastal v sodelovanju s kustosom Tevžem Logarjem in v produkciji DUM, raznobarvni plašči projekta pa so vzeti iz predstave Kompozicija, ki jo je avtorica leta 2018 za SNG Opera in balet Ljubljana ustvarila v sodelovanju s kostumografom Urošom Belantičem.

»Pri koncipiranju projekta sem izhajala iz svoje izkušnje, iz intuitivnega in čustvenega vpogleda v svoje dosedanje delo, v spomine, ki počasi bledijo, tako kot barve plaščev, ki visijo v prostoru. Ti niso personalizirani, temveč delujejo homogeno, kot objekt z lastno pojmovnostjo časa. Med performansom se z zakritim obrazom premikam med plašči, ki melanholično lebdijo med spomini, in zaradi občutka brezmejnosti prostora postanem bolj dovzetna za vse notranje in zunanje dražljaje. Želela sem ustvariti atmosfero in prostor, ki odpira različne časovne perspektive – vsak, ki vstopi, se premika skozi svojo izkušnjo časa,« je dejala avtorica.