V nadaljevanju preberite: 

Dan po začetku ruske invazije na Ukrajino je v Kijevu živeča kuratorka Maria Lanko v avtomobilski prtljažnik naložila kovček in tri škatle bronastih lijakov in se podala proti meji. Vozila je deset ur na dan, prečkala Romunijo, Madžarsko in Avstrijo ter po treh tednih naposled prispela v Milano – vseh 78 lijakov, ki sestavljajo umetniško delo Pavla Makova, je doseglo svoj cilj.

Skulpturo Vodnjak izčrpanosti, Acqua Alta (1995–2022), ki danes stoji v ukrajinskem paviljonu beneškega bienala ter pri kateri voda enakomerno in ciklično sprva curlja, nazadnje pa kaplja navzdol, je umetnik Pavlo Makov v Harkovu zasnoval že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila mestna oskrba z vodo prekinjena, in z njo nakazal na »pomanjkanje kulturne in politične vitalnosti nove ukrajinske države, nastale po razpadu Sovjetske zveze«.

Kuratorska ekipa je poleg paviljona zasnovala tudi Piazza Ucraina, razstavo na prostem, ki v Giardini della Biennale  prinaša stolp, sestavljen iz vreč peska, s katerimi dandanes oblagajo ukrajinske kipe – kot na primer kip narodnega pesnika Tarasa Ševčenka v Kijevu –, da bi jih zaščitili pred poškodbami. Obkrožajo ga na zoglenele lesene stebre pritrjeni plakati z deli ukrajinskih umetnikov, ki so nastala v dneh po začetku invazije oziroma kot odziv na vojno; če nekatera služijo kot znamenja upora, se druga nanašajo na številne vojne krutosti, med drugim na primere vse obsežnejšega vojnega spolnega nasilja.

Katerina Iakovlenko, ukrajinska umetnostna kritičarka, kuratorka, novinarka in raziskovalka vizualne umetnosti, ki je s predavanjem Moč umetnosti: Kako se ukrajinska sodobna umetnost odziva na vojno, v organizaciji Društva umetnikov in Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo, sinoči gostovala v projektnem prostoru DUM, ob tem poudarja, da je vojna resda spodbudila zanimanje za ukrajinsko umetnost in kulturo, »vendar obstaja tveganje, da to zanimanje tudi hitro izgine. Težava umetnosti je tudi v tem, da za svojo promocijo potrebuje veliko sredstev, Ukrajina pa ima za to na žalost nekoliko manj možnosti; seveda pa upam, da bo beneški bienale mednarodnemu občinstvu pokazal, da so ukrajinski umetniki zmožni ponuditi zanimiva, ganljiva in tehtna umetniška dela«.