SNS zaradi pomične strehe zahteva nadzor nad javnim razpisom

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) vztraja, da je pomična streha rešitev, ki je za cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji najprimernejša, in da je to potrdila tudi stroka. Stroka sicer ni enotna, nasprotnikom izbrane rešitve pa se je takoj pridružil Zmago Jelinčič Plemeniti. Konec leta 2019 sprejeti amandma, ki ga je predlagal prav Jelinčič, je za obnovo kartuzije namenil dva milijona evrov. Slabi dve leti kasneje je Jelinčič ogorčen.


 
Slovenska nacionalna stranka je tako danes na Komisijo za preprečevanje korupcije, Državno revizijsko komisijo in Računsko sodišče Republike Slovenije poslala zahtevo po nadzoru nad izvedbo javnega razpisa za obnovo Žičke kartuzije: »Glede na dejansko stanje in razvoj sanacije smo prepričani, da zadeva ne teče v skladu s konservatorskim aktom in principom dobrega gospodarja, nekateri pa celo sumijo na koruptivne postopke.«


 

Proti pomični strehi

 
Jelinčič se je prejšnji teden sestal s predstavniki ZVKDS in arhitektom Rokom Žnidaršičem v Žički kartuziji, a ga niso prepričali. V zahtevi za nadzor nad izvedbo javnega razpisa je tako Jelinčič spomnil na konservatorski načrt za Žičko kartuzijo, ki ga je ministrstvo za kulturo naročilo aprila 2018: »V načrtu so bili predstavljeni štirje konservatorski pristopi, štiri možne različice končne predstavitve objekta.« Kot v zahtevi za nadzor piše Jelinčič, je prvi koncept ponudil koncept popolne rekonstrukcije cerkve, drugi je ponudil koncept historične kritine, tretji je moderni pristop, četrti koncept pa ohranja objekt kot ruševino. »Predstavniki občine Slovenske Konjice so se odločili in zagovarjajo uporabo tretjega koncepta, za katerega pa ni upravičljivega razloga.«


 
Za rešitev, ki je bila izbrana, se je sicer odločila strokovna komisija, ki je pregledala več rešitev. Stroka sama se sicer o strehi na omenjeni cerkvi prepira že leta. Ob predstavitvi pomične strehe je generalni konservator Robert Peskar z ZVKDS opozoril, da je bilo na to temo več simpozijev in komisij, prav umetnostnozgodovinska stroka pa si je najbolj prizadevala, da ne bi bilo rekonstrukcije. Mednarodna komisija leta 2017 je prav tako odsvetovala rekonstrukcijo strehe, ampak naj se cerkev ohranja kot ruševina. Jelinčič si sicer prizadeva prav za rekonstrukcijo strehe.


 

Spomeniško varstvo: Projekt je v korist spomeniku

 
Jelinčič v zahtevi za nadzor opozarja, da je kulturnovarstveno soglasje, ki je bilo izdano februarja lani, zahtevalo, da se pri obnovi uporabita prvi ali drugi koncept, torej rekonstrukcija cerkve ali historična kritina: »Odločitev za izbor tretjega koncepta najverjetneje temelji na koruptivni praksi odločevalcev v predmetni zadevi. Izvedbena dela, ki se trenutno izvajajo na omenjenem projektu, grobo posegajo v določila o varstvu kulturne dediščine. Gre za izvedbo del, ki v popolnosti degradirajo videz Žičke kartuzije.«


 
Dodal je še, da se je prenova začela brez arhitekturnega razpisa in javne razprave. Kot so že pred časom odgovorili pristojni, ni bilo pri tem projektu nobenih nepravilnosti. Konjiški župan Darko Ratajc je povedal, da je šlo za skupno odločitev ministrstva in ZVKDS, torej stroke. V ZVKDS pa so zapisali, da bi projekt lahko ustavila le občina, ki ga tudi vodi: »Občina je izbrala projektanta v skladu z zakonom in občina se odloča o realizaciji naslednjih faz. Z naše, strokovne plati dela tečejo profesionalno in so v korist spomenika. Tudi ideja sama je popolnoma v skladu z mednarodnimi normami in standardi za tovrstne posege in prezentacije. Bistveno bolj kot ideja o rekonstrukciji tako imenovane gotske strehe, o kateri imamo po vseh merilih premalo podatkov.«


 
O morebitnih nepravilnostih, o katerih še pišejo v SNS, glede izbire ponudnika za izvedena dela bodo očitno odločale pristojne institucije. Med tem pa se obnova cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji nadaljuje.