Strehe in kulturni spomeniki

V Delu je bila 22. marca objavljena podoba novega poslopja z oskrbovanimi stanovanji za starejše občane z ravno zeleno streho, ki ga načrtujejo v Šmarju pri Jelšah. Predlagam, da si načrtovalci ogledajo zeleno streho na stavbi Nogometne zveze na gradu Brdo pri Kranju, ki seveda že pušča, če ne omenjam zamakanja od spodaj navzgor zaradi močvirnatega terena.

Namesto da bi ohranili hleve iz 80. let z opečnimi oboki in dvokapnicami, pokritimi z opeko kot na gradu, ali pa prenovili bližnji grad v Preddvoru, ki je bil v lasti ministrstva za šolstvo, so izsilili novo zgradbo, ki je sicer všečna, vendar pa jo bo treba tudi vzdrževati, če bodo želeli ohraniti začetno belino zidov. Tudi ob prenovi gradu Khislstein v Kranju, kjer smo ob fasado gradu prislonili nujno dvigalo z ravno streho, je začelo zamakati, še preden je bil objekt dokončan. Posledično se je v stropu bližnje grajske sobane naselila lesna goba, tako da smo morali odstraniti že restavrirane poslikave in polovico stropa, da bi problem rešili. Seveda se v obeh primerih projektanti in izvajalci izgovarjajo drug na drugega.

Ker je veliko upravičenega hrupa tudi ob načrtih za novo streho na cerkvenih zidovih Žičke kartuzije, ki bi jo morali zastrešiti z lesenim dvokapnim ostrešjem, pokritim s škriljem, da bi zaščitili ohranjeno stavbno substanco in zaključili ob začetku prenove sprejeto izhodišče za prezentacijo celote, je predvidena izvedba samo polovice strehe s strešino na južni strani. Če se dosedanja prenova kartuzije, ki temelji na delnih rekonstrukcijah na podlagi obsežne zbrane dokumentacije, zdi nekaterim kolegom preveč disneylandska, lahko predlagani rešitvi rečemo kar Potemkinova vas. Samo da bo pogled od vhoda čeden, severni del cerkve, ki ni v prvem planu, pa bo tako in tako prepuščen izvajalcem in skrbnikom.

Zakaj že nočemo razglasiti Ljubljanskega gradu za spomenik državnega pomena? Nedvomno je med vzroki tudi grajska streha, pokrita s kortenom, ki deluje togo in trdo, brez patine.

Menim, da so prenove, pri katerih želimo za vsako ceno pokazati, kaj je staro in kaj novo, že nekoliko zastarele. To lahko storimo tudi z dobro dokumentacijo. Posegi pa naj bodo načrtovani z izvirnimi materiali, ki bodo spomenikom ohranili tudi nekaj mehkobe in omogočili staranje, kolikor je to danes sploh mogoče, saj je tudi historična kritina, kot je opečni bobrovec, izdelana po tehnologiji, ki onemogoča nastanek patine.

Upam, da nove strehe v Žičah ne bo odnesel prvi veter in zaradi sidranja podrl tudi del zidov, ki naj bi jih streha varovala. Verjemite, da bo takrat vsa slaba volja padla na spomeniško varstvo, ki je tako in tako dežurni krivec za vse slabe posege, deloma tudi zaradi nedorečene zakonodaje.

Tako se na Brdu skoraj ilegalno pripravlja širitev golfišča zahodno od gradu z izsekom parkovnega gozda, ki se je izoblikoval od 16. stoletja do danes, kljub temu da je posestvo razglašeno za spomenik državnega pomena. Toda to je že druga zgodba.