Zmago Jelinčič Plemeniti: Ustavijo naj uničevanje dediščine

Predstavniki občine Slovenske Konjice, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ministrstva za kulturo in arhitekt Rok Žnidaršič so pojasnili, da je pomična streha za cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji najboljša rešitev, ki jo je potrdila tudi stroka. Da ta ni enotna, je pokazala okrogla miza Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. S kritiki se strinja poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti, ki od ministrstva zahteva, »da ustavi uničevanje kulturne dediščine«.



»Nikakor se ne strinjamo z idejo premične strehe, saj gre za preveč pomemben kulturnozgodovinski spomenik, ne pa za zasebni Disneyland,« je Jelinčič zapisal v pismu ministru Vasku Simonitiju. Prav sprejeti amandma, ki ga je konec leta 2019 predlagal Jelinčič, je za obnovo kartuzije namenil dva milijona evrov. Danes je poslanec ogorčen: »Nihče me ne obvešča, pa sem jaz pripeljal denar! Dovolj imam teh, ki se redijo pri državnem koritu, kulturna dediščina pa se uničuje.« V poslanskem vprašanju je ministru zapisal, da je »več kot očitno, da je problem v prevelikem obsegu financiranja, kajti če bi bila sredstva vsako leto po nekaj 100.000 evrov, najverjetneje interesov o tem projektu ne bi bilo«. Prihodnji teden bo šel na ogled na teren in se sestal z arhitektom.



O strehi se je stroka prepirala že leta. Kot je opozoril generalni konservator Robert Peskar z ZVKDS je bilo na to temo več simpozijev in strokovnih komisij, »saj si je v zadnjih desetletjih prav umetnostnozgodovinska stroka najbolj prizadevala, da do takšne rekonstrukcije ne bi prišlo, čeprav je prvi strokovno zastavljeni načrt ohranitve kompleksa iz šestdesetih let 20. stoletja predvidel takšno rešitev«. Mednarodna komisija, ki so jo sklicali leta 2017, je poudarila vrednost cerkve kot ruševine in je odsvetovala rekonstrukcijo strehe, je še zapisal Peskar.
 

Streha bo

Pogodba, ki jo je občina sklenila z ministrstvom za kulturo, streho zahteva. A delovna skupina se ni odločila za rekonstrukcijo, kar je morda pričakovala javnost. Zataknilo se je namreč že pri analizi predvidenih posegov, je opozoril Peskar: »Statiki in izvajalci so predvideli preveč invazivne posege na zidovih, saj je bilo predvideno sistemsko injektiranje vseh zidov s cementno maso. V praksi bi to pomenilo uničenje vrste pomembnih vrednot in znanstvenega potenciala ostalin, zato smo te rešitve odklonili.« Sprejeli so rešitev s pomično streho, ki je precej lažja.



Kot je dejal župan Darko Ratajc, so odločitev skupaj sprejeli predstavniki ministrstva, ZVKDS, torej stroka: »Ni bilo tako, kot se želi zdaj v javnosti predstaviti. Bila je skupna odločitev, pojavilo se je veliko dilem, nikoli pa ne bomo naredili tako, da bo ustrezalo vsem.«
 

Več strokovnih pogledov

Rešitev najostreje kritizira umetnostni zgodovinar in arhitekt Igor Sapač, ki zahteva, da projekt prekinejo. V zadnji Umetnostni kroniki je opozoril, da je prva konservatorska komisija že leta 2004 soglasno sprejela sklep, da se cerkev zastreši po vzoru nekdanje strehe in da je bil leto kasneje izdelan projekt za novo streho. Predlagana rešitev pa po njegovem mnenju spominja na »konstrukcijo sodobne sončne elektrarne«.

Arhitekt Rok Žnidaršič razlaga, da je pri tem projektu ključno, da omogoča »čitljivost med starim in novim, kot tudi reverzibilnost intervencije na spomeniku, s temeljnim namenom pokritja, torej zaščite arheoloških ostalin«. Dodal je, da pomična streha ne bo preglasila celote: »Streha bo počivala na teh ostalinah, lebdela kot privid nad prostorom, hkrati pa puščala vzdušje, kot je danes. Zaščito in novo življenje tega spomenika – vse to bo omogočal tudi pokrit prostor.« Na ministrstvu za kulturo kritike in pomisleke spremljajo: »Velja pripomniti, da spomeniškovarstvena dejavnost ni domena enega samega strokovnega pogleda, pač pa preplet več strokovnih pogledov in pristopov.«