Obnova baročnih del je užitek

»Barok je obdobje, ki je zaznamovano z bogatimi detajli, oblikami in dekoracijami, zato je treba imeti veliko strokovnega znanja in natančnosti pri ohranjanju teh elementov,« je povedala Andreja Ravnikar, vodja konservatorsko-restavratorskega dela pri razstavi Barok v Sloveniji.

Med pripravami na razstavo odkrili nekaj presenečenj

Konservatorji in restavratorji igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju, obnovi in zaščiti umetniških del. Sodelujejo že med prvimi pripravami na razstavo, je pojasnila Andreja Ravnikar, zato so tudi vključeni v obiske na terenu in na lokacijah, ki so za kustose zanimive za vključitev na razstavo. »Na lokacijah hranjenja umetnin pregledamo njihovo stanje, ga dokumentiramo in ocenimo, ali je delo primerno za transport in razstavljanje. Ker je del za ogled veliko, jih poskušamo razvrstiti po ohranjenosti in ocenimo, koliko časa bi potrebovali, da bi pripravili umetnino za predstavitev javnosti. V nadaljevanju priprav spremljamo transport umetnin v galerijo, jih pred prenosom ustrezno zaščitimo in vseskozi spremljamo ­pravilno ravnanje z njimi.«

Andreja Ravnikar FOTO: Narodna Galerija

Odkrivanje zanimivih podrobnosti

V galeriji konservatorji in restavratorji dela podrobno pregledajo in prvi najdejo zanimive detajle, ki pomagajo kustosom pri interpretaciji del ter njihovi postavitvi v širši kontekst. Takšen primer je bilo odkritje napisa, ki je potrdil avtorstvo slikarja Francesca Trevisanija, po odstranitvi dodanega platna na hrbtišču slike, o kateri so bili dolgo prepričani, da je le kopija njegovega dela. Pri restavriranju se držijo etičnih načel, da se ne posega v originalnost predmeta, njegovo integriteto, ter da se ohranja njegov zgodovinski pomen. »Pri vseh umetninah – obdobje baroka pri tem ne izstopa – so lahko materiali zelo občutljivi na spremembe v vlagi in temperaturi, zato moramo zagotoviti zanje varno hrambo v galeriji. Ker so baročna dela pripeljana večinoma iz hladnega in vlažnega okolja cerkva, so neredko okužena z insekti, zato poskrbimo, da so v galeriji hranjena ločeno od drugih, 'zdravih umetnin', dokler ne poskrbimo za dolgoročno zatiranje insektov. V našem ateljeju smo v večmesečnem obdobju pripravili za razstavo nekaj več kot sto del, predvsem slik na platnu, lesu, kiparskih del in papirnega gradiva.«

Obnova del za razstavo je trajala več mesecev. FOTO: Narodna galerija

Dodala je, da je bila slikarska tehnologija v baroku neproblematična, v smislu, da so slikarji takrat uporabljali dobre materiale in preizkušeno klasično tehnologijo slikanja oziroma ustvarjanja, ki se je razmeroma dobro ohranila do danes. »Mnoga dela so bila do danes velikokrat restavrirana in še danes je večini restavratorjev restavriranje baročnih del v užitek, kajti med restavratorskim posegom večinoma ni posebnih presenečenj.«

Večji del restavratorskih posegov je tokrat predstavljalo odstranjevanje nečistoč, zlasti pri umetninah iz cerkva, ki so zaradi dostopnosti pogosto zelo umazane. »Z večine del smo odstranili prah in druge madeže, razprašili hrbtišča slik in dopolnjevali moteče manjkajoče dele okrasja ali poslikav. Poškodovanih je bilo precej okrasnih okvirov slik, ki smo jih prav tako stabilizirali in estetsko dopolnili.« Največji izziv je bila količina gradiva, ki so ga morali pripraviti, pa tudi fizična velikost del, ker so restavratorski ateljeji praviloma prilagojeni za manjša dela. Zahtevni so že sami vnosi umetnin v stavbo in njihovo začasno hranjenje v depojih.

Postavljanje razstave Barok v Sloveniji v Narodni galeriji FOTO: Jože Suhadolnik

»Na koncu smo s skupnimi močmi našli rešit­ve, da smo projekt korektno izpeljali do te točke. Trenutno smo komaj na polovici, kajti pred nami je še vračanje izposojenih umetnin.« Pri izbiri razstavnih eksponatov za aktualno razstavo so bili pozorni, da niso izbirali del, ki bi bila zelo poškodovana, a se temu v celoti niso mogli izogniti. Številni posegi so se začeli že v zgodnji fazi priprav. »Tako so bili na primer slika Francesca Fontebassa Ana uči Marijo brati in Pittonijev Sv. Boštjan ter močno uničena glinena busta Karla VI. kiparja Francesca Robbe v naših rokah kar nekaj let. Ukvarjali smo se z obsežnimi preslikavami in velikim obsegom manjkajočega platna in barvne plasti, ki smo jo morali rekonstruirati.«

Restavratorski center Narodne Galerije FOTO: Jože Suhadolnik

Vedno v soglasju z lastnikom

Lastniki so nad obnovljenim delom navadno navdušeni, predvsem pa se jim zdi pomembno, da ga lahko vidijo na razstavi v družbi ostalih pomembnih umetnin. »Restavrirano delo jim predstavlja njihovo zavezanost ohranjanju zgodovinskega in kulturnega pomena, ki presega njihove osebne interese. Restavratorski poseg je zanje dolgo pričakovan proces, ki je tudi znamenje njihovega spoštovanja preteklosti in tradicije.«

Vsak poseg v umetnino izvedejo v soglasju z lastnikom, predhodno jih seznanijo, da bodo pri restavriranju nastale spremembe prvotnega videza dela, na kar morajo biti pripravljeni. »Največkrat so lastniki očarani in hvaležni restavratorjem za delo, ki ga opravljamo, tudi za znanje, spretnosti in čas, ki ga posvetimo. Pomirja jih tudi dejstvo, da je bil del zgodovine ohranjen v svoji najboljši podobi in bo lahko še naprej pripovedoval zgodbo o preteklosti ali služil kot vir navdiha za prihodnje generacije.«