V Narodni galeriji se pripravljajo na razstavo leta

Narodna galerija bo od prihodnjega tedna pa vse do novembra vabila s precej spremenjeno notranjo podobo in imenitno razstavo, s katero bodo obiskovalcem približali umetnost baroka, enega tistih umetnostnih slogov, ki so najbolj zaznamovali slovenski prostor.

Obiskovalci lahko pričakujejo obsežen izbor umetnin iz 17. in 18. stoletja, tudi izjemno velikoformatnih iz oddaljenih krajev, ki jih gotovo ni bilo lahko zbrati pod isto streho.

Obsežna in organizacijsko zahtevna razstava Barok v Sloveniji, kakršna se zgodi enkrat na generacijo, bo zasedla celotno prvo nadstropje historične zgradbe Narodne galerije. Od podobnih krovnih razstav baroka v Narodni galeriji je sicer minilo že pol stoletja in več.

FOTO: V. U.

Drugačen vpogled v umetnost 17. in 18. stoletja

Napovedujejo strokovno poglobljen, v marsičem tudi drugačen vpogled v umetnost 17. in 18. stoletja. Manj poudarka bo na »nacionalnem izrazu«, več pa na vpetosti tedanjih umetnostnih dosežkov v prostoru Srednje Evrope in Severne Italije.

Avtorja razstave sta dr. Matej Klemenčič in dr. Katra Meke, avtorji uvodnih besedil v katalogu so še dr. Tina Košak, dr. Friedrich Polleroß, dr. Ferdinand Šerbelj in dr. Polona Vidmar. V galeriji potekajo še zadnje priprave na odprtje, ki bo prihodnjo sredo, velika večina umetnin, ki bodo na ogled, je sicer že našla svoje mesto.

Povsem spremenjena je Slavnostna dvorana, sicer najreprezentančnejša dvorana Narodne galerije. FOTO: V. U.

Razcvet umetnosti

Barok je obdobje, v katerem so družbene, politične in ekonomske razmere omogočile izjemen razcvet umetnosti, k čemur so prispevali tako ambiciozni naročniki kot umetniki, lokalni ali priseljeni s širšega prostora srednje Evrope in italijanskega polotoka, so zapisali v galeriji.

Za razstavo so izbrali več kot 170 umetnin, ki so nastale na ozemlju ali za ozemlje današnje Slovenije v 17. in 18. stoletju, v času, ko se je po srednjem veku ponovno pojavil veliki umetnostni zagon. Barok je zaznamoval vedute mest in vasi, še danes ostaja prisoten v slovenskih krajinah.

FOTO: V. U.

Povsem spremenjena je Slavnostna dvorana, sicer najreprezentančnejša dvorana Narodne galerije, v kateri je na svojem mestu ostal le sv. Jurij z zmajem Mojstra HGG, podobno Zlata dvorana in obe krili prvega nadstropja, iz katerih so zaradi razstave umaknili stalno zbirko.

FOTO: V. U.

Razstavljene umetnine so delo priznanih mojstrov, ki so delovali v bližnjih umetnostnih središčih ali pa so se uveljavili v lokalnem okolju. Iz italijanskega področja izstopajo Giulio Quaglio iz Lombardije, Benečan Francesco Fontebasso in v Kopru rojeni rimski slikar Francesco Trevisani, iz srednjeevropskega pa švabski kipar Leonhard Kern, dunajska dvorna slikarja Martino Altomonte in Martin van Meytens ml., pa tudi Johann Lucas Kracker in Kremser Schmidt.

FOTO: V. U.

Podobo lokalnega baroka so posebej zaznamovali slikarji, kot so Frančišek Karl Remb, Franz Ignaz Flurer, Valentin Metzinger, Franc Jelovšek, Fortunat Bergant, Anton Cebej, Franc Mihael Strauss in Anton Jožef Lerchinger, med kiparji pa poleg Francesca Robbe še Jožef Straub, Veit Königer in Jožef Holzinger.