O teoriji moderne države

Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani bo od danes do sobote potekala filozofska konferenca Med substanco in subjektom: Spinoza v Heglovi misli. Soorganizirajo jo Univerza v Ljubljani (Filozofska fakulteta in AGRFT), Univerza v Padovi in Mednarodna mreža Heglova relevantnost. Konferenca se bo osredotočila na Spinozov vpliv na Heglovo filozofijo.

Prireditelji so to temo izbrali, da bi preučili, koliko je Spinozova filozofska misel vplivala na razvoj Heglove teorije. Znano je, da se je Hegel v zgodnjih filozofskih letih v Jeni pri Spinozi zgledoval glede nravnosti oziroma pri oblikovanju (tega) pojma Sittlichkeit. Kot so pou­darili prireditelji, gre pri tem za preiskavo medsebojnih (intersubjektivnih) odnosov, navad, običajev, tudi norm, ki se združijo v delovanju države.

Preiskali bodo tudi Spinozov vpliv na koncept pojmovnosti, ki ga je moral razviti na novo, kajti Verstand ali razumsko spoznanje, kot je imenoval pojmovnost, je v tradicionalni formi in miselni krizi prišla do skrajnih meja in ni bila več zmožna opisovati intersubjektivnega delovanja in svobode, skratka tega, kar se nanaša na področje subjektivnosti in duha. Spinoza je upošteval matematično metodo in to je priličil tudi formi pojmovnosti. Hegel je na tej podlagi, čeprav se je od Spinoze distanciral, izdelal nov tip racionalnosti, v kateri je Spinozova misel ostala konstitutivni moment njegovega novega pogleda na pojmovnost. To je mogoče videti pri Heglovih opredelitvah resnice, na primer v tem, da je resnično (kot pri Spinozi) treba pojmovati kot substanco.

Heglova ideja je bila, da morajo moderne družbe, če resnično hočejo biti take, nujno vključiti načelo ­individualnosti. FOTO: Wikimedia Commons

Načelo veljave posameznikove svobode

Na konferenci bodo preiskali vpliv Barucha Spinoze na Heglovo politično filozofijo. Med Spinozovo idejo monarhije in Heglovim pogledom nanjo obstaja velika podobnost. Podobno velja za idejo moderne družbe oziroma demokracije. Heglova ideja je bila, da morajo moderne družbe, če resnično hočejo biti take, nujno vključiti načelo individualnosti. Na tak način bi znotraj moderne države omogočili načelo (absolutne) veljave posameznikove svobode. To tudi pomeni, da se mora oblast znotraj demokracije ozirati na pomen posameznika, individua, in da bi bilo to mogoče, da bi moderna država lahko vzdržala tak princip, se mora oblikovati (protislovno) razmerje med monarhom in razvijajočim se pojmom demokracije.

Udeleženci konference bodo po preiskavi naštetih momentov podobnosti med Spinozovo in Heglovo filozofijo raziskali tudi vprašanje aktualnosti obeh filozofov za današnji čas. Gre za vprašanja praktičnega delovanja, za vprašanja razvoja teorije demokracije in moderne države, vprašanje seksualnosti in druga.

Osrednja predavanja bodo imeli Birgit Sandkaulen (Univerza v Bochumu), Stephen Houlgate (Univerza v Warwicku), Yitzhak Melamed (Univerza Johnsa Hopkinsa), Myriam Bienenstock (Univerza François-Rabelais), Diogo Ferrer (Univerza v Coimbri), Gilles Marmasse (Univerza v Poitiersu), Vittorio Morfino (Univerza v Milanu - Bicocca) in Zdravko Kobe (Univerza v Ljubljani). S svojimi prispevki bodo sodelovali tudi Giacomo Petrarca, Emilia Marra, Elena Tripaldi, Anton Kabeshkin, Zanan Akin, Kaiyuan Hong, Armin Schneider, Bojana Jovićević, Anna Beria, Louisa Estadieu, Giuseppe Paglialunga, Gregor Moder, Matteo Garrau in Goran Vranešević.