Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Razno

Desetletja aktivizma, ki se udejanja skozi umetnost

Mineva štirideset let od začetka gibanja LGBT pri nas. Mejniku in boju skupnosti LGBT se z obsežnimi programi poklanjajo številne kulturne institucije.
V devetdesetih letih je okrog 60 odstotkov državljanov trdilo, da nočejo imeti homoseksualca za soseda. Delež se je zdaj zmanjšal na 20 odstotkov. Na fotografiji parada ponosa leta 2021. FOTO: Uroš Hočevar
V devetdesetih letih je okrog 60 odstotkov državljanov trdilo, da nočejo imeti homoseksualca za soseda. Delež se je zdaj zmanjšal na 20 odstotkov. Na fotografiji parada ponosa leta 2021. FOTO: Uroš Hočevar
2. 3. 2024 | 06:00
19:20

V nadaljevanju preberite: 

Spomladi leta 1984 se je pisala zgodovina. Evropa je dobila prvi LGBT-festival, ki je na temo Homoseksualnost in kultura obsegal razstave, predavanja in filme – to je bil prvi javni LGBT-dogodek v vzhodni Evropi. Pod imenom Magnus se je v organizaciji Škuc-Foruma odvil v Ljubljani. S tem se je v Sloveniji­ uradno formiralo gibanje LGBT, sekcija, ki je festival organizirala, pa predstavlja prvo iniciativo proti diskriminaciji istospolno usmerjenih.

Danes je največji izziv skupnosti LGBT še vedno zmanjševanje homofobije v vsakdanjih odnosih, v vsakdanjem svetu, pravi Suzana Tratnik. »Kajti to, da se pri nas lahko homoseksualna oseba poroči, ne spremeni nujno tega, da je lahko neka kvirovska oseba žrtev homofobije staršev in okolja. Homofobija, transfobija je nekaj, kar globoko zaznamuje in ovira kakovost življenja, ni samo kaplja v mlakuži nestrpnosti, ki se iz nekakšnega dolgčasa in objestnosti zapiše na družbenih omrežjih.«

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine