
Neomejen dostop | že od 14,99€
Knjiga Delo umetnosti: nevidno delo in zapuščina jugoslovanskega socializma (prevedla Sonja Benčina, Maska, 2023) skozi šest poglavij podrobno in premišljeno razkriva, kako institucionalna zgodovina umetnosti na Zahodu zastira status umetnosti kot dela, pri čemer prvi dve poglavji ponujata teoretski in zgodovinski okvir za »poskuse demistifikacije te zadnje manifestacije buržoaznega koncepta umetnosti«, kot temu pravi Silvia Federici, preostala pa na primeru socialistične Jugoslavije in njenih kulturnih politik v času prehoda v popolnoma kapitalistični ekonomski sistem dodatno osvetljujejo problematiko in ponujajo premisleke za vzpostavljanje delavskih standardov v umetnosti danes.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji