Primorski festival bo le dočakal 30-letnico

Župani štirih istrskih občin so se obvezali, da bodo tudi prihodnja leta skrbeli za Primorski poletni festival. S predsednico društva PPF Nevo Zajc so podpisali pismo o nameri, s katerim izražajo skupno podporo in sodelovanje pri njegovi nadgradnji. Grozilo je namreč, da ga ne bo več, saj je poleti Gledališče Koper napovedalo odstop od vodenja festivalskega projekta. Toda vse kaže, da je ta vendarle prepomemben za istrsko kulturo.

Tik pred začetkom letošnjega 29. festivala so namreč iz Gledališča Koper sporočili, da gledališče v taki zasedbi in ob takih financah ne zmore več voditi tega zahtevnega projekta. Direktorica Gledališča Koper Katja Pegan je izjavila, da je treba premisliti o nadaljnji usodi festivala, ker so se letos iztekle pogodbe tako z vsemi štirimi istrskimi občinami kot tudi z generalno pokroviteljico Luko Koper.

Katja Pegan Foto Nataša Čepar

Katja Pegan nam je včeraj pojasnila, da je festival (kljub približno 150.000 evrom, ki so jih dobili na njegov račun od štirih občin, sponzorjev in od vstopnic) izjemno obremenil vseh 25 zaposlenih koprskega gledališkega zavoda, saj sploh niso več imeli možnosti koriščenja dopustov. Poleg napornega rednega dela sezone, številnih predstav doma in na gostovanjih so morali julija in avgusta poskrbeti še za obsežen festivalski program. Lani so v dveh poletnih mesecih gostili 80 predstav in štiri premiere, letos je bilo predstav 56.

»Po letu 2005 je festival nazadoval, najprej izgubil finančno podporo ministrstva za kulturo in nazadnje celo večji del podpore lokalnih skupnosti. Bil bi povsem obstal, če ga pred približno desetimi leti ne bi prav z dodatnim trudom gledaliških delavcev obudili in prispevali k njegovemu preporodu. V času korone pa nam je bil dobrodošla pomoč pri izvedbi tistega programa Gledališča, ki ga v zaprtih prostorih ni bilo mogoče izpeljati, smo ga pa lahko predstavili na odprtih prizoriščih. A zdaj ne gre več,« je dejala Katja Pegan, ki je hkrati pozdravila pobudo štirih županov in društva PPF.

»Seveda sem prepričana, da samo društvo takega festivala ne bo moglo izpeljati in da bodo morali poskrbeti za obliko, ki bo sposobna organizirati festivalski zalogaj. V Gledališču Koper bomo zmeraj pripravljeni sodelovati in pomagati,« je dejala Katja Pegan.

Festival je v vseh teh letih izpolnil skoraj vsa pričakovanja, pravi Neva Zajc. Foto Tomaž Primožič/FPA

Predsednica društva PPF Neva Zajc, ki je tudi prva pobudnica in ustanoviteljica tega festivala ter njegov kasnejši dolgoletni steber, je dejala, da so župani potrdili njena pričakovanja: »Festival je v vseh teh letih izpolnil skoraj vsa pričakovanja. Postal je predragocena blagovna kulturna znamka, prispeval h kakovostni kulturni ponudbi v teh krajih, postavil je temelje za ustanovitev koprskega gledališča. Vsebinsko je razvijal ambientalne gledališke predstave in pripomogel k prepoznavnosti obmorskih mest. Povezal je gledališko ustvarjanje čez mejo v Italijo, na Hrvaško, v druge države in ves čas krepil medkulturni dialog. Zaradi vsega tega ga ne moremo kar pokopati.«

Župani so ji zaupali, da v prihodnjem mesecu pripravi delovna izhodišča za novo festivalsko strategijo, s katero bodo nadgradili in prenovili festivalsko delovanje. »Zdaj težko napovem, kakšna bo strategija. Osebno menim, da ni treba ustanavljati novega zavoda, pač pa bi morali pridobiti direktorja in producenta, ki bosta skrbela za vse potrebne programske, tehnične, organizacijske, finančne in druge podrobnosti, da bo mogoče festival izpeljati. Prav gotovo bi lahko razmišljali, da bi se PPF povezal v kakšen festivalski konzorcij ali skupnost z drugimi uveljavljenimi festivali, ki delujejo v tem prostoru, da bi poleg gledaliških skupaj ponujali tudi plesne in glasbene festivalske vsebine. Sploh pa je festival eden od projektov, ki smo jih snovali tudi v kandidaturi za EPK, da bi bolj povezal štiri istrske občine,« je dejala Neva Zajc in dodala, da bi tudi državna politika morala pomagati vsaj tako, kot je v prvem desetletju od nastanka primorskega festivala.

Koprski župan Aleš Bržan je ocenil, da je napočil čas za nadgradnjo festivala, pri čemer bodo skušali uresničiti skupne interese štirih istrskih občin na področju kulture. Cilji kulturnega povezovanja in njegove krepitve so po njegovem tako pomembni, da jih bodo z enako mero uresničevali tudi po volitvah, ne glede na to, kdo bo tedaj še župan, svetnik, direktor kulturnega zavoda ali kulturni delavec. Tovrstna strategija delovanja v kulturi v tem prostoru sega daleč onkraj interesa posameznika ali političnih strank, ki so trenutno na oblasti, je še dejal sedanji koprski župan.