Letošnji Primorski poletni festival (PPF), ki je 28. po vrsti, se začenja 24. junija s predstavo
Krst pri Savici Franceta Prešerna. To bo obenem del proslave ob dnevu državnosti v Avditoriju Portorož. Festival, na katerem se bo zvrstilo 80 različnih prireditev, pa bo trajal do konca avgusta. Dogajanje bo poleg slovenske Istre zajelo tudi Trst, Sežano in Videm.
Festival se bo predstavil s štirimi premierami – poleg
Krsta pri Savici bodo prvič pred živim občinstvom uprizorili
Birokrate Jureta Karasa (doslej so jih odigrali le v virtualni izvedbi),
Jugoslavijo mojo deželo Gorana Vojnoviča so pred kratkim predstavili v Bosni in Hercegovini,
Stena v morju Simona Stephensa pa je monodrama, ki jo igralec
Francesco Borchi izvede bodisi v slovenskem bodisi v italijanskem jeziku. Uvajajo tudi nov festivalski sklop
Pri svetilniku v avgustu, ki bo namenjen najmlajšim, in nadgrajujejo festival
PPF mladi, ki naj bi postal odskočna deska za mlade umetnike.
Silna želja po gledališču
»Gledališče smo odprli 12. maja in od takrat smo odigrali 35 predstav – v Kopru, Novi Gorici, Ljubljani in Prijedoru,« je naštela
Katja Pegan, direktorica koprskega gledališča in soustanoviteljica PPF. Da igralci odigrajo tudi po več kot eno predstavo na dan, po njenih besedah kaže na silno željo po gledaliških predstavah in po kulturi nasploh. »To je izhodišče za naš festival,« je nadaljevala. Po njenih besedah je vključitev dogajanja v Sežani pomembna z vidika regijske zaokrožitve festivala, naslednji korak v tej smeri pa bi lahko bila povezava z Novo Gorico, Evropsko prestolnico kulture leta 2025. »V tej skupni fronti vidim moč Primorske, ki jo je PPF predvidel že pred 28 leti,« je dejala.
Ena izmed bolj pričakovanih predstav na festivalu je Jugoslavija moja dežela Gorana Vojnoviča. FOTO: Igor Motl/Primorski poletni festival
»Ne samo to, da začenjamo tako silovito in da igramo vse tiste predstave, ki jih prej nismo mogli, postajamo tudi samopreskrbni, saj lahko računamo le na domače predstave in na tiste, ki jih lahko izvedejo naši kolegi iz Trsta,« je poudarila. Gre namreč za zaveze do lastnega občinstva, ki jih je treba izpolniti. Pegonova je še podčrtala, da letos prvič sodelujejo tudi z Univerzo na Primorskem, ki je ena ključnih institucij v širšem okolju, in da bodo med festivalska prizorišča lahko ponovno dodali tudi nekdanje skladišče soli Libertas. »Primorska je bogat prostor, ki lahko svojo ustvarjalnost ponudi tudi turistom,« je prepričana. Glede na to, da v koronskem času prevladujejo predvsem domači gostje, povsem odpadejo dileme o jezikovnih preprekah. S tem pa bi začeli uresničevati usmeritev, o kateri se že dolgo govori, in sicer ponudbo kulturnega turizma. Peganova pa je ponosna tudi na novozastavljeno sodelovanje z Avditorijem Portorož, ki mora postati njihov najpomembnejši partner.
Premik v pravo smer
Negotovost, ki je v zadnjih mesecih vladala zaradi pandemije, ko so se pripravljali na festival, je za vso ekipo predstavljala velik izziv, meni koordinatorica
Vanja Korenč. »Veseli me, da se zdaj zadeve premikajo v pravo smer,« je dodala. Predsednica društva PPF
Neva Zajc, je povedala, da bodo v slovenski Istri uprizorili štiri predstave Slovenskega stalnega gledališča, ki bi jih sicer morali njihovi abonenti videti že med letom. Gre za dela
Čudovita Jureta Karasa,
Bidovec – Tomažič: Tovarištvo Patrizie Jurinčič Finžgar,
Kdo je videl Coco? Maje Gal Štromar in
Artemisia Gentileschi, Srečanje Lina Marrazza.
Tommaso Tuzzoli, predstavnik pridruženega festivala Festil iz sosednje Furlanije-Julijske krajine, pa je napovedal 14 predstav v Trstu in Vidmu. Začenjajo 25. junija s tržaško premiero dela
Adriatico, ki so ga na oder postavili v sodelovanju s hrvaškimi partnerji.
Komentarji