Neomejen dostop | že od 9,99€
Florian Zeller, francoski romanopisec, dramatik, gledališki režiser, scenarist in filmski režiser, je bil vsaj v našem kulturnem prostoru do pred kratkim precejšnja neznanka. Njegove drame so uprizorili v Trstu, Celju in Kranju, uradnih prevodov njegovih dramskih del ali romanov za zdaj še nismo dobili. Potem je prišla odmevna filmska priredba v angleškem jeziku, pa oskar Anthonyju Hopkinsu za glavno vlogo in Zellerju za najboljši prirejeni scenarij in svet se je postavil na glavo.
»Britanska kritika ga označuje za enega največjih pisateljev našega časa oziroma kar za pisatelja številka ena. Utemeljitev je jasna; danes nihče ne piše tako pretresljivih in dih jemajočih dram kot on. [...] Zeller večkrat poudari, da je na njegovo pisanje močno vplival David Lynch z nadrealističnimi posegi v srčiko meščanskega konformizma.« Ivica Buljan
Za svoj prvi film je Zeller osvojil prvega oskarja: Oče z Anthonyjem Hopkinsom je prejel oskarja za glavno vlogo in Zeller oskarja za najboljši prirejeni scenarij. Vsaj v uveljavljeni filmski produkciji verjetno še nismo videli tako neposredno brutalnega filma o prekletstvu staranja, napredujoči demenci in odnosu do najbližjih. Oče je film o trmi junaka, ki ne želi in ne potrebuje pomočnice, o vplivu njegovega stanja (in vedenja) na najbližje, predvsem na hčer.
Film Florida Philippa Le Guaya je prva predelava Zellerjeve drame Oče. Francoska izvedba, s katero Zeller scenaristično ni bil povezan, ohranja duha izvirnika, a z manjšimi odmiki. Osemdesetletni Claude Lherminier, ki zavrača hčerkine ponudbe pomoči in nege, se nekega dne odloči odpotovati na Florido …
Francoska romantična komedija Zaljubljen v mojo ženo Daniela Auteuila naslika prijateljski ljubezenski trikotnik. Daniel je možakar v srednjih letih, ki po dolgem času sreča prijatelja Patricka. Ta se je nedavno ločil, zato ga Daniel povabi domov na večerjo, čemur Danielova žena Isabelle sprva nasprotuje, a naposled vendarle popusti. Patrick se pojavi z očarljivo tridesetletno Emmo, ki Danielu nemudoma zmeša glavo.
Zellerjeve drame imajo odprt konec; kot v Mulholland Drivu se sprašujemo, katera različica je »prava«. Tako tudi uprizoritvi Oče in Mama puščata dovolj svobode, da ju vsak gledalec doživi edinstveno in svojimi zaključki.
Gledališka predstava Oče v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje in režiji Jerneja Kobala je izmuzljiva pripoved o dementnem očetu in njegovih najbližjih, ki se spopadajo s to srhljivo boleznijo. Florian Zeller je zanjo prejel vse najprestižnejše evropske nagrade, od Molièrove do vseh britanskih nagrad za dramatiko. Očeta vrhunsko uprizori Branko Završan, ki je za vlogo prejel nagrado Duša Počkaj. Ustvaril je polnokrven in kompleksen lik, ki v gledalcu pusti močan vtis, kakor ga v gledališču v njegovi minljivosti lahko pusti le velik igralec.
V predstavi Mama Prešernovega gledališča Kranj v režiji Ivice Buljana Zeller slogovno prepoznavno razgrinja čustveno izvotljene odnose v družini, Mamino osamljenost, njeno boleče soočanje s sinovim odhodom od doma in slutnjo moževega varanja. Skupaj z Mamo se tudi mi izgubljamo v blodnjaku različnih scenarijev, na tanki meji stvarnosti in imaginacije, norosti in bolečine, materinske ljubezni in bolestne posesivnosti. V naslovni vlogi nastopa Darja Reichman, ki Mamo uprizarja zelo fizično in hkrati subtilno, vendar dovolj intenzivno, da v gledalcu prebudi različne občutke.
Ob hkratnem nakupu vstopnic za obe gledališki uprizoritvi Cankarjev dom omogoča 25-odstotni popust. Več informacij lahko preberete tukaj.
Naročnik oglasne vsebine je Cankarjev dom