Schwentnerjeva nagrada Mihi Kovaču

Schwentnerjeva nagrada, ki jo podeljuje Zbornica založnikov in knjigotržcev, je priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, za odličnost in preseganje povprečnosti, za dosežene poslovne uspehe, za inovativnost in kreativnost, za pedagoški prispevek in predajanje znanja ter dosledno upoštevanje visokih moralnih in etičnih standardov. Letošnjo Schwentnerjevo nagrado prejme Miha Kovač.

Miha Kovač (1960) kot redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je kot predavatelj založniških študij že več kot dve desetletji izobražuje strokovnjake za področje knjige in s svojimi znanstvenimi članki, nastopi na konferencah po vsem svetu, številnimi publikacijami v slovenščini in angleščini odločilno oblikuje tako slovensko kot mednarodno knjižno polje.

Meda polna skleda

Ob znanstvenem in pedagoškem delu, ki bi že samo po sebi zaslužilo Schwentnerjevo nagrado, saj nudi nepogrešljivo osnovo za razmislek vsem profesionalcem knjižnega polja, ki hočejo gledati tudi v njegovo prihodnost, ne le dnevno sedanjost, je biografija Mihe Kovača polna tudi uspehov v praktičnem založništvu. Pred akademsko kariero je bil odgovorni urednik Mladine, urednik in vodja splošnega založništva DZS, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga. »Prav s poznavanjem realnega delovanja založniškega polja, z empiričnimi izkušnjami iz slovenskega založništva ter razumevanjem strukturnih sprememb panoge skozi čas Kovač že skoraj štiri desetletja dragoceno prispeva k uveljavljanju in razvoju založništva kot znanosti in založništva kot panoge,« beremo v utemeljitvi. 

Ob tem je s svojimi dosedanjimi objavami in sodelovanji v raziskovalnih projektih, kakršni sta na primer raziskava Knjiga in bralci ter evropski znanstveni projekt E-READ o branju v času digitalizacije, postal eden najbolj uglednih raziskovalcev knjižnega polja v svetu, še poudarja Zbornica založnikov in knjigotržcev; svoja znanstvena spoznanja pa zna poljudno in prepričljivo komunicirati tudi v širši javnosti. S publicističnim delom Berem, da se poberem (Mladinska knjiga, 2020), ki je prevedeno v vrsto tujih jezikov, nas prepričuje, da je branje civilizacijska nuja.

Ob znanstvenem in pedagoškem delu, ki bi že samo po sebi zaslužilo Schwentnerjevo nagrado, je biografija Mihe Kovača polna tudi uspehov v praktičnem založništvu. FOTO: Voranc Vogel 

Najbolj prodoren glas slovenskega založništva doslej

Kot še beremo v utemeljitvim, je trenutek za dodelitev Schwentnerjeve nagrade več kot ustrezen tudi zato, ker je Miha Kovač v letošnjem letu skupaj z ekipo Javne agencije za knjigo zaslužen za uspešno izvedbo enega najpomembnejših projektov v zgodovini slovenskega kulturnega izvoza — častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu.

Kot sokurator je zasnoval izrazito sodoben, multidisciplinaren in multikulturen predstavitveni program, ki je Slovenijo in slovenske avtorje v mednarodnem pogledu vzpostavil kot sodobno založniško in razmišljujočo skupnost, s prodornim in znanstveno utemeljenim Ljubljanskim manifestom o pomenu branja na višji ravni pa je Kovač opozoril na strateški pomen globokega branja v času digitalizacije in s tem podprl srce založniške dejavnosti – knjigo.

»Založništvo je tako postavil v središče razvoja strateškega mišljenja in demokratičnega državljanstva ter s tem prepričal širok krog znanstvene, politične, kulturne, založniške in medijske strokovne javnosti. Manifest o pomenu branja je podprlo tudi Združenje evropskih in Združenje svetovnih založnikov, pobuda pa bo zaživela tudi v evropskem parlamentu v razpravi ministrov za kulturo vseh držav Evropske unije. Globalni odmev gostovanja Slovenije in objave Ljubljanskega manifesta, ki ju je idejno zasnoval Miha Kovač, je tako najbolj prodoren glas slovenskega založništva doslej.«