Literarni prvenec leta je roman Težka voda

V okviru 39. Slovenskega knjižnega sejma, ki se jutri pričenja na Gospodarskem razstavišču, bosta že tradicionalno podeljeni nagrada za najboljši literarni prvenec in nagrada Radojke Vrančič. Društvo slovenskih književnih prevajalcev je slednjo namenilo Kajetanu Škrabanu za prevod Ugovorov in odgovorov v monografiji Renéja Descartesa Meditacije z ugovori in odgovori (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2021), nagrada za najboljši literarni prvenec, ki jo podarja Društvo slovenskih pisateljev, pa roma v roke Pie Prezelj za roman Težka voda (Goga, 2023).

Kot je zapisala žirija v sestavi Suzana Tratnik (predsednica), Nada Breznik in Borut Gombač, Pia Prezelj v kratkem in premišljeno zgoščenem romanu Težka voda natančno zariše odmaknjen svet vdove Ide in njenih najbližjih vaščanov in vaščank, čeprav gre morebiti le za fizično bližino. Delo je napisano »v nekakšnem sočasju preteklosti in sedanjosti, vračanju istega, ali celo v veččasju, s čimer Pia Prezelj mestoma enigmatično pisavo slednjič razpre v večplastno zgodbo s številnimi možnostmi, ki bi lahko doletele Ido, njenega moža, Marto, Mileno, župnika Lojzeta ali pa nečloveške živali, denimo, kravo Bibo, ki kot »nerabna« mora na zakol, njeno poslednje mleko pa dobi prav Ida, še eno nerabno bitje, starka brez moža in otrok«.

Pia Prezelj je pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo. FOTO: Jože Suhadolnik

Pia Prezelj je nagrajena za prvenec Težka voda (Goga, 2023). FOTO: promocijsko gradivo

»Dostikrat slišim, da je Težka voda drzna knjiga; drzna naj bi bila tematizacija vsakdana in seksualnosti starejših žensk, drzna tovrstna obravnava ruralnega okolja, drzna njena fragmentirana forma. Ob pisanju o tem nisem premišljevala, a zelo me veseli, da je roman sprejet tako, kajti avtorje, ki so mi blizu in katerih dela občudujem, združuje prav drznost v vsebini in formi, ki ji sledi premišljeno obvladovanje materiala. To so avtorji, ki se zavedajo meja lastnega jezika in literarne tradicije, a se jih odločijo izzvati.

Hvaležna in počaščena sem, da bralci drobec tega prepoznavajo tudi v Težki vodi ter da je takšna pisateljska drža nagrajena z nagrado za najboljši literarni prvenec. Ta bo knjigi omogočala še daljše in še lepše življenje, potovanje po tistih mestih in vaseh, ki jih Ida, protagonistka Težke vode, vezana na lastno hišo in vrt, nikdar ni spoznala. Strašno me veseli, da ta sedaj spoznavajo njo,« je ob tem povedala Pia Prezelj.

Med nominiranke za nagrado sta se uvrstili še Lara Božak s pesniško zbirko Z luknjami v prepihu (Literarno društvo IA, 2023) in Laura Buzeti z zgodovinskim romanom Posuj se s pepelom vaših očetov (Litera, 2023).

Bogato zasebno življenje je temelj uspešne kariere

Kajetan Škraban je mladi raziskovalec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. FOTO: Jože Suhadolnik

Kajetan Škraban je nagrajen za prevod Ugovorov in odgovorov v monografiji Renéja Descartesa Meditacije z ugovori in odgovori (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2021). FOTO: promocijsko gradivo

Uglajena lahkost v izrazu

Nagrado Radojke Vrančič podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za posebno uspele prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer prevajalcem do vključno 35. leta starosti. Nagrada je bila ustanovljena leta 2002, prvotno se je imenovala priznanje za mladega prevajalca; od leta 2013 se imenuje po ugledni slovenski prevajalki in mentorici mladih prevajalcev Radojki Vrančič.

Strokovna komisija za nagrade in priznanja DSKP v sestavi Lijana Dejak, Nina Gostiša, Marjanca Mihelič, Veronika Simoniti in Štefan Vevar (predsednik) je v utemeljitvi za letošnjo nagrado zapisala, da je Kajetan Škraban »izpričal suvereno interpretativno kompetenco, hkrati pa – poseben kompliment! – uglajeno lahkotnost v izrazu, skorajda nonšalanco tiste vrste, ki jo pri tako zapleteni sintaksi premorejo samo izkušeni mojstri«.

Kajetan Škraban je diplomiral iz filozofije, klasične filologije in zgodovine, magistriral pa iz klasične filologije. Je mladi raziskovalec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za Delo je Škraban povedal, da ga je obvestilo o prejemu nagrade precej presenetilo, »ker je knjiga izšla že pred časom, vendar me zato ni nič manj razveselilo.

Seveda me veseli osebno, še bolj pa zato, ker s tem daje prepoznanje in morda nekoliko večjo vidnost množici prevodov novoveške filozofije, ki so se zvrstili v zadnjih nekaj letih in dajejo slutiti, da se na tem področju stvari počasi premikajo. Slovenska panorama filozofskih prevodov je namreč precej neuravnovešena, saj nam manjkajo celo največji klasiki. Upam, da se z nastopom nove generacije položaj izboljšuje in da bodo prihodnja desetletja na tem področju še živahnejša«.