Fabula 2021 se ozira v prihodnost

Lanski festival Fabula je bil zaradi nenadnega izbruha pandemije prekinjen, organizatorja založba Beletrina in Cankarjev dom, ob podpori mestne občine Ljubljana in Javne agencije za knjigo RS, pa letošnjega z naslovom Prihodnost = privilegij? načrtujeta za 8. maj. Trajal bo do 6. junija.



Najodmevnejši niz literarnih dogodkov pri nas slovenskemu občinstvu vsako leto omogoči branje svežih prevodov izbranih del gostujočih pisateljev, ki veljajo za literarne zvezdnike svetovnega formata. Ljubljano so tako v preteklosti že obiskali Jonathan Franzen, Michel Houellebecq, nobelovka Herta Müller in mnogi drugi.

Lani smo na osrednjih dogodkih v prvih dneh marca v Cankarjevem domu še za las ujeli znamenitega nemškega pisatelja Bernharda Schlinka, ki je predstavljal roman Olga – po njegovem delu Bralec je bil posnet istoimenski film s Kate Winslet – ter v Nemčiji rojenega hrvaškega avtorja Kristiana Novaka. S Ciganom, ampak najlepšim je gostoval tudi v Novi Gorici. Na dan žena je v Pritličju o tabuju posilstva, ki ga obravnava njen roman Kar se nam ne dogaja, spregovorila Bettina Wilpert; pred tem sta svoj prihod odpovedali Sara Stridsberg (v intervjuju za Sobotno prilogo se je pozneje pogovarjala z Lucijanom Zalokarjem) in Sheila Heti – svež pogovor z njo o njenem kontroverznem in zelo osebnem romanu Materinstvo je bil pravkar posnet in je na ogled na Beletrinini spletni strani. Obisk čudežnega dečka sodobne francoske književnosti Édouarda Louisa, ki mu pripisujejo revival avtobiografskega romana, pa je po tem, ko je bil zaradi njegovih drugih obveznosti prestavljen, obvisel v zraku in se ga še nadejamo.



Tokrat so v dobri veri, da se spet srečamo v živo, organizatorji tradicionalni termin zamaknili, v goste pa povabili Vladimirja Sorokina, Deborah Levy, Džoho Alharti, Mareka Šindelko, Claudio Durastanti in Enis Maci.
 

Novosti je več

Poleg tega, da bo potekal v novem terminu, ima festival Fabula – Literature sveta tudi novo ekipo. Sestavljajo jo umetniški vodja Aljaž Koprivnikar, programska koordinatorka Katja Šifkovič, producentka festivala Mihaela Trupi in programski direktor založbe Beletrina Aleš Šteger. »Vizija nove ekipe je razširitev festivala, da ta postane urbano vozlišče medkulturnih stikanj, prepleta najboljšega iz svetovne literature, sodelovanja z lokalnim kulturnim okoljem in inkubator novih (literarnih) idej. S tem ohranjamo njegovo poslanstvo – seznanitev slovenskega bralstva z relevantno knjižno produkcijo, ki je v tujini že bila deležna širšega odmeva, pri nas pa je še precej neznana, hkrati pa program širimo ob negovanju povezav med literaturo in drugimi umetnostmi. Pri tem posebno pozornost posvečamo vsem generacijam bralstva, z inovativnimi idejami in projekti pa krepimo tudi prostor širše literarne in družbene skupnosti,« so povedali. Pri izbiri avtorjev in urejanju knjig, ki bodo bralcem v svežih prevodih na voljo že marca, je sodelovala tudi nekdanja umetniška vodja festivala Manca G. Renko.



Spremljevalni program, doslej znan pod imenom Fabula pred Fabulo, so preimenovali v Fabulo v teoriji in bo na sporedu 25. in 26. maja. Festival namreč poleg predstavitve najboljšega iz svetovne literature pozornost namenja tudi aktualnim družbenim temam, premikom in izzivom. Te naslavlja v sklopu teoretičnega fokusa, namenjenega strokovni in humanistični javnosti.

Novost pa je tudi program Fabula Hub, ki daje priložnost vzpenjajočim se literarnim glasovom novih generacij. »Fabula Hub je novoustanovljeni program festivala, v sklopu katerega bomo predstavljali mlade perspektivne avtorje, ki pomenijo prihodnost evropske in svetovne literature. S tem programom želimo ob siceršnjih velikih imenih svetovne literature, ki jih vsako leto gostimo na festivalu, pozornost nameniti tudi literarnim upom, skupaj z njimi pa v sklopu prevajanja, delavnic in predstavitve njihovega ustvarjanja splesti širše medkulturno in medgeneracijsko povezovanje,« pojasnjujejo organizatorji.


 

V ospredju vprašanje prihodnosti

Aktualna družbena vprašanja, ki jih načenja letošnji festival Literature sveta – Fabula, se vrtijo okrog prihodnosti. Izbor te teme se, pravijo, aktivno odziva na trenutno izkušnjo spremenjenega oziroma zamejenega bivanja ter si zastavlja vprašanje, kakšno bo naše bivanje oziroma človeška skupnost v prihodnje.




S knjigo Opričnikov dan bo festival odprl svetovno znani ruski pisatelj Vladimir Sorokin in z literarno konstrukcijo preteklosti tematiziral družbo groteskne prihodnosti. Prihajata tudi večkrat nagrajena britanska pisateljica Deborah Levy (predstavila bo roman Mož, ki je videl vse, v zbirki Ergo pri Mladinski knjigi pa je pravkar izšla prva knjiga njene avtobiografske trilogije Vsega tega nočem vedeti, ki jo je Guardian uvrstil na seznam najpomembnejših knjig 21. stoletja) in dobitnica prve nagrade man booker za arabsko literaturo Džoha Alharti, pisateljica iz Omana, z romanom Nebesna telesa. Eden najbolj znanih sodobnih čeških pisateljev Marek Šindelka bo spregovoril o romanu Utrujenost materiala, v New Yorku rojena italijanska avtorica Claudia Durastanti pa o Tujki. Oba v svojih delih pretresata osebne in družbene migracije. V krstni ediciji Fabula Huba bo nastopila nemška pisateljica in dramatičarka albanskih korenin Enis Maci (1993), katere prvenec – zbirka literariziranih esejev Eiscafé Europa – bo v prevodu izšel v sodelovanju z Goethejevim inštitutom. Mlada pisateljica z magisterijem s prestižne LSE si v njem zastavlja univerzalna družbena vprašanja, predvsem o tem, kako bi bil upor videti danes.

»Ob raznovrstnih možnostih pripovedi življenja ter raziskovanju simbolnih, geografskih in mentalnih teritorijev vsa dela povezuje tematika človekovih migracij oziroma osebnih, mentalnih ali družbenih preobrazb, ki vselej problematizira tudi človekov privilegirani ali deprivilegirani položaj v svetu,« izbor utemeljujejo na Fabuli.