Umrl je Mojmir Sepe

Leta 2020 tudi praznični dnevi niso preveč veseli. Umrl je Mojmir Sepe, slovenski skladatelj in dirigent. Star je bil 90 let, žalostno novico so sporočili iz družinskega kroga.

Podpisal se je pod številne uspešnice, večno bodo z nami Zemlja pleše, Poletna noč, Med iskrenimi ljudmi, Brez besed … Bil je med začetniki slovenske zabavne glasbe in vseskozi njen aktivni ustvarjalec in poustvarjalec. Tesno je bil povezan tudi s Slovensko popevko.



Skladatelj in dirigent se je rodil leta 1930 v Črni na Koroškem, maturiral pa je na znameniti I. gimnaziji v Celju. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral klavir in trobento. Glasbeno kariero je začel leta 1950 kot trobentač pri Plesnem orkestru Radia Ljubljana, kjer je deloval do leta 1970.


 

Pesmi, ki jih prepeva vsa Slovenija

Vmes je ustanovil Ansambel Mojmirja Sepeta in posnel eno prvih jazzovskih plošč v ­Jugoslaviji. Nato je postal urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana in bil dejaven tudi kot skladatelj. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil redni dirigent in avtor skladb na Slovenski popevki.

Bil je v krogu glasbenikov, skladateljev, pevcev in tekstopiscev, ki so ustvarjali začetke slovenske zabavne glasbe po drugi svetovni vojni. Med njimi so bili pevci Marjana Deržaj, Stane Mancini, Elda Viler in Lado Leskovar, skladatelji Jože Privšek, Bojan Adamič in Jure Robežnik ter tekstopisca Dušan Velkaverh in Elza Budau, če omenimo samo nekatere.



Njegovo prvo uspeš­nico Zemlja pleše, ki jo še danes prepeva vsa Slovenija, je Marjana Deržaj leta 1962 zapela na prvem festivalu Slovenska popevka. Mojzes je prispeval glasbo, besedilo pa pesnik in dramatik Gregor Strniša. Dve leti pozneje je Beti Jurković na Slovenski popevki predstavila njegovo največjo uspešnico Poletna noč, za katero je besedilo napisala Elza Budau. Najbolj znana je izvedba Marjane Deržaj z Ljubljanskim jazz ansamblom.

Sodeloval je še s pesnikom Franetom Milčinskim Ježkom, uglasbil pa je tudi tekste drugih vidnih slovenskih pesnikov, kot so Gregor Strniša, Branko Šomen, Miroslav Košuta in Ivan Minatti.


 

Dvakrat tudi na Evroviziji

Med evropskimi skladatelji se je edini kar dvakrat uvrstil na Pesem Evrovizije. Prvič leta 1966 kot predstavnik Jugoslovanske radio­televizije s pesmijo Brez besed v izvedbi Berte Ambrož, ko je zasedel sedmo mesto, ter pozneje, ko so melodijo vzeli za svojo Španci, še s pesmijo Eres tu v izvedbi zasedbe Mocedades, ki je zasedla drugo mesto.



Tega nenavadnega dogodka se je spomnil v intervjuju z Vesno Milek. »Veste, skladba Brez besed ima precej nenavadno zgodovino. Spomnim se, da je bil škandal že v Beogradu, ko so razglasili zmagovalko Berto Ambrož. Občinstvo je žvižgalo in protestiralo, ker so imeli takrat svojega favorita. Na Evroviziji je dokazala, kako dobra je. Na stavnicah so ji pripisovali zmago, potem je zasedla sedmo mesto. Nekaj let pozneje, mislim, da leta 1973, so s sumljivo podobno skladbo nastopili Španci – Eres tu. Mnogi so bili prepričani, da je plagiat.«




 

Aktiven do 85. leta

Za Onaplus je nazadnje spregovoril letos septembra. »Veste, devetdeset let sem živel polno, ne morem se pritoževati. Kar sem delal, sem delal z veseljem. Tedaj so bili tudi bolj prijazni časi za umetnike, zdaj so bolj skopi. Do približno 85. leta sem bil še aktiven, počel sem vse mogoče, spravili so me tudi dirigirat, čeprav sem bil že malce naglušen, kar je precejšen škandal, a bog se usmili,« je dejal med drugim.



Spregovoril pa je tudi o svoji ženi Majdi Sepe: »Če partnerja počneta nekaj podobnega, se lažje razumeš. Majdo so zelo cenili po vsej bivši Jugoslaviji, nastopala je v njihovih šovih in imela turneje, zato je bila babica kar vprežena, dokler je bila Polona majhna. Očetom takrat niso povsem zaupali otrok. (smeh) No, v resnici je bila večja težava kuhanje. Nisem znal skuhati nič in za to mi je še danes žal. Ko Majde ni bilo več, sem začel malo packati v kuhinji in se razvil v kar solidnega kuharja. A za enega se ne splača kuhati, ali pol vržeš stran ali pa tri dni ješ isto jed.«