Spiritualnost, spojena z zahodnoafriškimi poliritmi

Čikaški tolkalec in multiinštumentalist Kahil El'Zabar je nič manj kot jazzovska legenda. V svet jazza ga je potegnilo že kot dečka, navduševala sta ga Duke Ellington in Louis Armstrong. Oče mu je pri štirih letih kupil bobne. Ne zaman – El'Zabar je zadnjih petdeset let v vrhu ­jazzovske avantgarde.

Glasbenik, ki je sodeloval z imeni, kot so Don Cherry, Archie Shepp, Nina Simone in Dizzy Gillespie, ob tem pa nekaj časa predsedoval organizaciji Združenje za napredek kreativnih glasbenikov​ (položaj je zasedel pri rosnih dvaindvajsetih), se je najbolj proslavil – in sprostil – prav z Ethnic Heritage Ensemblom, kvartetom, v katerem se spiritualni jazz prepleta z zahodnoafriški poliritmi, ki ga je El'Zabar ustanovil leta 1974.

Kahil El'Zabar je sodeloval z imeni, kot so Don Cherry, Archie Shepp, Nina Simone in Dizzy Gillespie. Velja za legendo jazzovske avantgarde. FOTO: Sandro Miller

Drugačnost ima svojo ceno

V prvih letih so neortodoksno zasedbo gledali postrani, saj je, kot je za New York Times zapisal Marcus J. Moore, nastala v času, ko so »jazzovski glasbeniki svoj zvok spajali z megalomanskim rockom in funkom, psihedelični afriški jazz pa je bil še korak predaleč«, zato je ameriški poslušalci sprva niso znali ceniti; vsaj ne, kot bi si zaslužila. Toda El'Zabar je vedel, kaj počne. »Verjel je, da prav ta kombinacija omogoča ustvarjanje znotraj in nadaljevanje tradicije 'great black music', katere glavni gradniki so močna ritmična osnova, inovativne harmonije, kakofonična izvirnost, neustrašnost in globoka spiritualnost.«

Moja glasba je zelo stara. In hkrati zelo nova

»Sem bolj kot ne zadnja generacija, ki je odraščala v tem, čemur pravim segregirana eleganca,« je za New York Times pred meseci dejal El'Zabar. »Obstajal je določen način oblačenja, način govorjenja, ki si mu moral slediti. Slog, osebnost in pogum so bile izredno dragocene komoditete, ki so nas definirale in identificirale. Jazzovski glasbenik je to emuliral. Če si premišljeval o Milesu Davisu, o tem, kako se je vedel, in če si poslušal njegovo glasbo, ti je bilo jasno, da je prefinjena. Ponašala se je z neverjetno bluesovsko občutljivostjo […] Moja generacija je hotela narediti isto.«

Zasedba Ethnic Heritage Ensemble je lani izdala album Spirit Gatherer, poklon trobentaču Donu Cherryju, letos pa mojstrovino spiritualnega jazzovsko-bluesovskega afrofuturizma Open Me, A Higher Consciousness of Sound and Spirit. Kot je pred izdajo albuma dejal Kahil El'Zabar, ima drugačnost »svojo ceno, vendar prinaša veselje zaradi pristnosti lastnega izraza in zmožnosti, da ga živiš«.