Obsežna trgovinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa ne pozna meja. Na dolgem seznamu približno 185 držav in ozemelj, ki jih bodo doletele carine, so se znašla tudi nekatera najbolj oddaljena in celo povsem neposeljena območja našega planeta.

Najbolj bizarna primera sta otok Heard in otočje McDonald (HMO), avstralsko ozemlje sredi Indijskega oceana, približno tisoč kilometrov severno od Antarktike. Ti otoki, ki jih avstralska vlada opisuje kot eno najbolj divjih in najbolj oddaljenih krajev na Zemlji, so jih prav tako doletele desetodstotne ameriške carine, piše Forbes.

Gre za vulkansko otočje s skoraj tri kilometre visokim vulkanom Big Benom, ki je od leta 2000 izbruhnil vsaj trikrat, poroča BBC. Kot navaja uradna spletna stran Avstralskega antarktičnega programa, so otoki popolnoma neposeljeni, uživajo status svetovne dediščine in morskega rezervata ter veljajo za eno območij na svetu z najmanjšim antropogenim vplivom.

Dostopni so le z dvotedenskim potovanjem z ladjo iz Pertha, človek pa jih je domnevno nazadnje obiskal pred desetimi leti, dodaja Guardian. Njihovi edini stalni prebivalci so tjulnji, pingvini, albatrosi in druge ptice.

Glavna živalska vrsta na otokih so pingvini in tjulnji, ki ne bodo ubežali kaznim ameriškega predsednika Donalda Trumpa. FOTO: Mario Tama/AFP

»Nikjer na svetu ni varno«

Trump utemeljuje uvedbo carin s potrebo po kaznovanju držav, ki po njegovem s svojimi trgovinskimi politikami izkoriščajo ZDA in kradejo ameriška delovna mesta. Bela hiša je za Politico pojasnila, da so ozemlja, kot so Norfolk, otok Heard in otočje McDonald, na seznamu preprosto zato, ker so avstralska ozemlja in zanje veljajo enake (v tem primeru desetodstotne) carine.

Večina od 185 držav in ozemelj na seznamu se sooča z osnovno desetodstotno carino. FOTO: Carlos Barria/Reuters

Kljub temu je seznam sprožil val posmeha po svetu. Avstralski premier Anthony Albanese je za Guardian izjavil: »Nikjer na svetu ni varno.« Dodal je: »Nisem povsem prepričan, da je otok Norfolk, z vsem spoštovanjem, trgovinski tekmec velikanskemu gospodarstvu Združenih držav, a to samo kaže in ponazarja dejstvo, da pred tem ni izvzet noben kraj na Zemlji.« 

Gospodarska (ne)smiselnost in zmeda s podatki

Postavlja se vprašanje, kakšen bo dejanski učinek teh carin. O otoku Heard in otočju McDonald Forbes pravi, da tam ni nobene gospodarske dejavnosti, razen »izjemno omejenega avstralskega komercialnega ribolova«, ki poteka v njihovi ekonomski coni. Še bolj begajo podatki Svetovne banke, ki jih povzema Guardian, češ da so ZDA leta 2022 iz HMO uvozile za kar 1,4 milijona ameriških dolarjev blaga, večinoma »strojev in električne opreme«. Od kod naj bi to blago prišlo na povsem nenaseljenih otokih, ostaja nepojasnjeno. V prejšnjih petih letih je bilo menda uvoza iz HMO za 15.000 do 325.000 dolarjev na leto.

Podobna zmeda vlada glede otoka Norfolk. Podatki Observatory of Economic Complexity (OEC), ki jih navaja Guardian, kažejo, da je otok leta 2023 v ZDA izvozil za 655.000 dolarjev blaga, predvsem usnjene obutve. Vendar George Plant, administrator otoka Norfolk, te podatke odločno zanika. Za Guardian je dejal: »Ni znanih izvozov z otoka Norfolk v Združene države in ni carin ali znanih necarinskih ovir za blago, ki prihaja na otok Norfolk.«

Povsod na svetu je podobno

Večino od 185 držav in ozemelj na Trumpovem seznamu naj bi doletele osnovne, desetodstotne carine. Izjemi sta Kanada in Mehika, ki sta za zdaj izvzeti, a jima grozijo 25-odstotne carine. Največji udarec je doletel Kitajsko, ki se ji obstoječim 20-odstotnim carinam dodaja še 34 odstotna. Država z najvišjo posamično carino pa je presenetljivo Lesoto, afriška kraljevina, o kateri je Trump dejal, da »zanjo še nihče ni slišal«. Bela hiša trdi, da Lesoto uvaja 99-odstotne carine na ameriško blago, zato mu ZDA vračajo s 50-odstotno kaznijo, piše Politico.

Trump utemeljuje uvedbo carin s potrebo po kaznovanju držav, ki po njegovem s svojimi trgovinskimi politikami izkoriščajo ZDA in kradejo ameriška delovna mesta. FOTO: Leah Millis/Reuters

Uvedba carin za kraje, kot je HMO, morda nima nobenega neposrednega gospodarskega učinka, ima pa simbolično sporočilo. Kaže na izjemno širok in, kot se zdi, neselektiven doseg Trumpove trgovinske politike ter odpira vprašanja o dejanskih ciljih v kompleksnem svetu globalne trgovine. Dejstvo, da so se celo pingvini na enem najbolj izoliranih koščkov Zemlje znašli sredi trgovinske vojne, pa bo nedvomno ostalo zapisano kot ena bolj nenavadnih potez sodobne mednarodne politike.