Redefinicija jazza in poklon prednikom

Eden od najbolj atraktivnih trobentačev na svetu Chief Adjuah, svojčas znan kot Christian Scott, z zasedbo prvič prihaja v Ljubljano, sicer pa je pri nas že nastopil leta 2009 v zasedbi Marcusa Millerja.

Takrat je imel glavno vlogo na koncertu Tutu Revisited v poklon albumu Milesa Davisa. Tokrat prihaja s kvintetom in najnovejšo avtorsko ploščo Bark Out Thunder Roar Out Lightning. Nastopil bo še s kitaristom Cecilom Alexandrom, kontrabasistom Ryomo Takenago, bobnarjem Eléjem ­Howllom in tolkalcem Weediejem Braimahom. Chief Adjuah bo z zasedbo nastopil zvečer ob 22. v Križankah.

Chief Xian aTunde Adjuah je bil kot Christian Scott rojen 31. marca 1983 v New Orleansu v Louisiani in ima enojajčnega brata dvojčka, pisca in režiserja Kiela Adriana Scotta. Izhaja iz znamenite neworleanške glasbene rodbine in je vnuk Donalda Harrisona st., zaslužnega za ohranjanje tradicije Črnih Indijancev, ki so s svojo kulturo srčika karnevala Mardi Gras.

Prvo trobento sta mu pri dvanajstih letih podarili mama in babica. Takrat je tudi pri stricu Donaldu Harrisonu ml. začel študirati jazz. Adjuah ​​se je pojavil na njegovih albumih Paradise Found in Kind of New, potem ko se je pri šestnajstih letih pridružil njegovemu kvintetu. Leta 2004 je bil Christian izbran za člana zasedbe Berklee Monterey Quartet in je z njimi nastopil na Monterey Jazz Festivalu. Samostojni solo album Rewind That je izdal leta 2006 pri založbi Concord Records in prejel prvo nominacijo za grammyja v kategoriji najboljši sodobni ­jazzovski album.

Chief Xian aTunde Adjuah pravi, »kot umetnik vedno poskušam delati stvari, ki še niso bile narejene.« FOTO: promocijsko gradivo

Zagnani glasbeni inovator

Ko je novembra 2009 nastopil v Kinu Šiška kot šestindvajsetletnik in še kot Christian Scott, je bil že izstopajoč glasbenik. Na koncertu zasedbe Marcusa Millerja se je čut­no in doživeto poklonil svojemu idolu Milesu Davisu s samosvojo interpretacijo. Po koncertu je za Delo izjavil, da Davisa pač nima smisla oponašati, in povedal vse, ko je dodal: »Naš band samo osvet­ljuje specifično obdobje njegovega ustvarjanja. Mislim, da to delamo zelo dobro.«

Christian Scott po stricu ni podedoval le glasbenega talenta, temveč tudi inovatorsko žilico. Patentiral je atraktivno trobilo, ki združuje trobento, krilovko in rog, pa tudi električno harfo, ki je hibrid tradicionalnih zahodnoafriških glasbil ngoni in kora. Tako je definiral svoj zvok in ga, da bi se izognil kategoriziranju, poimenoval stretch music. Ker je diplomiral na Berkleeju iz filmske glasbe, občasno napiše tudi glasbo za filme svojega brata, sicer varovanca Spika Leeja.

Z glasbo pojasnjuje svet

Od leta 2002 je nanizal kar šestnajst albumov, na katerih se je lotil različnih tem. Kot glasbeni, politični in družbeni aktivist se je lotil preizpraševanja družbenopolitične stvarnosti sveta, posledic suženjstva, paradoksov zaporniškega sistema, pomanjkanja osnovnih dobrin in socialne varnosti, rastoče ksenofobije, rasizma in demagogije ter vseh vrst nestrpnosti. To je najbolje strnil leta 2017 v trilogiji albumov Ruler Rebel, Diaspora in Emancipation Procrastination. Z albumom Ancestral Recall (2019) in pesnikom Saulom Williamsom je naredil še korak naprej v prizadevanju za dekolonizacijo zvoka. Za album Axiom (2020) je bil dvakrat nominiran za grammyja – zdaj ima skupno šest nominacij.

Ustvarja komunikativno glasbo, ki se pretaka z odra med občinstvo in spet nazaj – pravi »klic in odziv«, revidira stare miselne in glasbene procese, v ospredju sta medgeneracijski prenos izkušenj in travm ter poklon bogati kulturni in aktivistični zapuščini prednikov. Da bi njegove afroindijanske korenine odsevalo tudi njegovo ime, se je leta 2023 uradno preimenoval v Chiefa Xiana aTunda Adjuaha.

Posvetilo lastnim koreninam

Chief Xian aTunde Adjuah je izumil posebno glasbilo. FOTO: promocijsko gradivo

Vse, kar počne, je dobro premišljeno, vključno s pozlačeno opravo in umetelno pričesko, ki kot ceremonialni insigniji sporočata pripadnost in spoštovanje dediščine Črnih Indijancev. Tak je tudi njegov lanski album Bark Out Thunder Roar Out Lightning, ki ga je izdala založba Ropeadope Records. To je prvi album pod novim imenom in prvi, na katerem ni njegovega značilnega inštrumenta trobente. Večino glasbe odigra na svoj glasbeni izum, ki povezuje zahodne in afriške inštrumente. Na tem albumu raziskuje, kako sta nanj vplivali glasba njegovega rodnega New Orleansa in zahodnoafriška glasba.

O svojem glasbenem stališču je povedal, da »kot umetnik vedno poskušam delati stvari, ki še niso bile narejene. To presega preprosto poskušanje biti spreten v nečem. Zahteva sposobnost ponovnega pregledovanja preteklih miselnih procesov ob razmišljanju o novih zvočnih krajinah, skupaj z nenehnim redefiniranjem samega sebe skozi neuspehe in uspehe.«