Filmsko občestvo nagovoril tudi Zelenski

Še pred projekcijo filma Zadnji rez pa je nocoj zbrano filmsko občinstvo v neposrednem videoprenosu nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in v svojem govoru pomenljivo omenil Velikega diktatorja Charlieja Chaplina. »Sovraštvo med ljudmi bo umrlo. Diktatorji bodo umrli. In moč, ki so jo vzeli ljudem, se bo vrnila ljudem. Ljudje bodo umirali, a svoboda ne bo nikoli umrla,« je citiral Chaplina v filmu, ki kritizira Hilterjev vzpon na oblast. »Spet, kot tedaj, imamo danes diktatorja. Spet, kot tedaj, bijemo vojno za svobodo. Spet, kot tedaj, film ne sme biti tiho,« je govoril ukrajinski predsednik z nekdanjo igralsko kariero.

V desetminutnem govoru je Zelenski še dejal, da Chaplinov film sicer ni uničil resničnega diktatorja, a zaradi tega filma je filmska umetnost lahko rekla, da v času Hitlerjevega vzpona ni bila tiho. »Danes bi potrebovali novega Chaplina, da bi pokazal, da film ni utišan. Bo film tiho ali bo povzdignil glas?,« je dejal in pozval občinstvo naj obsodi rusko invazijo na Ukrajino.

Ukrajini bo sicer na festivalu posvečen poseben sklop filmov.

Spletni nagovor v Cannesu je bil še eden v nizu virtualne diplomacije, ki jo Zelenski izvaja, da bi obdržal pozornost na vojno v Ukrajini. Aprila je tako nagovoril publiko na podelitvi glasbenih nagrad grammy in otvoritvi beneškega bienala.

Pred govorom Volodimirja Zelenskega so v Cannesu z ganljivo montažo največjih njegovih vlog (Bird, Soba za paniko, Barva denarja), napovedali letošnjega nagrajenca za častno zlato palmo ameriškega igralca Foresta Whitakerja, ki je bil ob stoječih ovacijah – prvih na letošnjem festivalu, ganjen do solz.

Po nekoliko okornem scenariju otvoritvene slovesnosti je bil skoraj enake pozornosti deležen predsednik letošnje žirije francoski igralec Vincent Lindon.

Sproščeno ob jubileju

Platno so nato zavzeli živi mrtveci v duhovitem metafilmu Hazanaviciusa, ki poje slavo iznajdljivosti in požrtvovalnosti neodvisnih režiserjev in v dvorano vnesli smeh in veselje nad življenjem, ki spet poteka pod sproščenimi pogoji. Cannes je spet v polnem zamahu. Brez mask, dokazil PCT, obveznega razkuževanja in z dobrimi starimi vrstami pred festivalsko palačo, saj se letos novinarji in filmski profesionalci z vsega sveta, po pričakovanjih, trumoma vračajo na Azurno obalo.

Ameriška igralka Julianne Moore je uradno razglasila odprtje 75. izdaje festivala.  FOTO:  Valery Hache Afp

Že pred začetkom so zaznali petkrat večji obisk festivalske spletne strani kot lani. Šok, ki ga canski strežniki niso prenesli. Tako je prvi dan festivala minil v znamenju tehničnih težav na digitalni blagajni, ki sicer dokaj elegantno omogoča rezervacijo vstopnic že štiri dni pred projekcijo. Slaba volja ob nedelujoči internetni povezavi je zato obarvala prve novinarske zapise s festivala. Novinarsko središče pa je podalo izjavo, da so kljub temu v samo treh dneh izdali 35.000 vstopnic.

Cannes je spet v polnem zamahu. Brez mask, dokazil PCT, obveznega razkuževanja in z dobrimi starimi vrstami pred festivalsko palačo. FOTO: Eric Gaillard/Reuters

Sicer pa je jubilejno, 75. izdajo pospremil tudi manjši škandal. Hollywoodska spletna revija Deadline je festival in programskega direktorja Thierryja Frémauxa obtožila cenzure. Po intervjuju s Frémauxem je služba za stike z javnostjo namreč zahtevala avtorizacijo in bistveno posegla v vsebino odgovorov, nato pa pogojevala objavo, predvsem pri vprašanjih o tem, zakaj je festival še vedno naklonjen kontroverznim filmarjem, kot je Roman Polanski, in vprašanju o ženskih kvotah v letošnjem uradnem tekmovalnem programu (med 21 filmi so jih le pet režirale ženske). Na to dejstvo je opozorila tudi francoska igralka Adèle Haenel (Portret ženske v ognju), ki je napovedala, da za vedno zapušča filmsko industrijo, ker je konservativna, rasistična in patriarhalna.

Častno zlato palmo so na odprtju podelili Forestu Whitakerju. Foto Eric Gaillard/Reuters

Selektor naj bi se izogibal tudi vprašanjem o umanjkanju temnopoltih avtorjev v programu. V nekem drugem mediju pa je Frémaux dejal, da ima festival svojo držo in ne bo podlegal politični korektnosti ter da so v Cannesu od nekdaj zastopali svobodo umetniškega izražanja. A sem spada tudi svoboda novinarskega poročanja, je k temu pripomnila revija Deadline.

Kdo bo zadal zadnji rez?

Dotik fikcije

Največji filmski festival na svetu ne odstopa od svoje utrjene javne podobe. Letos jo pooseblja prizor iz filma Trumanov šov (1998), v katerem se Truman Burbank (Jim Carrey) prvič sreča s koncem svojega sveta, ko s prsti drsi po obzorju studia, v katerega je ujet. »Tako se tudi festival spopada z ekstremnostjo sveta, da bi ga znova zaobjel. Podnebna kriza, humanitarne katastrofe in oboroženi spopadi – vzroki za zaskrbljenost so številni … a skozi filmsko umetnost je mogoče kontemplirati družbeno prenovo. Ta prizor gledalce poziva, naj ne doživijo le meje med resničnostjo in njeno reprezentacijo, temveč ponuja razmislek o moči fikcije, ki je nekje med manipulacijo in katarzo,« so zapisali v Cannesu.

Jutri bodo vse oči uprte predvsem v Toma Cruisa in njegov novi film Top Gun: Maverick. FOTO: Sarah Meyssonnier/Reuters

Toda jutri bodo vse oči uprte predvsem v Toma Cruisa in njegov novi film Top Gun: Maverick.