Kdo bo zadal zadnji rez?

Francosko obalno mesto že utripa v nestrpnem pričakovanju gostov, ki bodo z vsega sveta preplavili ljubke ulice, o katerih se zdi, da se vse stekajo na znamenito promenado La Croisette. Filmski navdušenci pa so že nekaj mesecev v nestrpnem pričakovanju novih filmov, ki bodo še v letu, ki prihaja, krojili programe svetovnih kinematografov.

Kot se za častivredno 75. leto festivala spodobi, letošnja edicija uvaja nekaj novosti. Za začetek je festival dobil novo predsednico. Po osmih letih je Pierra Lescura nasledila Iris Knobloch, odvetnica, ki je 15 let kot direktorica vodila francosko podružnico studia Warner Bros. Znana je po tem, da se je pri ameriških šefih osebno zavzemala za »manjše« francoske filme, med njimi je bil tudi Umetnik (The Artist) režiserja Michela Hazanaviciusa, črno-bela umetniška reminiscenca, ki je postala svetovna uspešnica.

Morda zato ni naključje, da se letošnji festival začenja prav z njegovim novim filmom, zombiado Zadnji rez (Coupez!), ki pa sicer ni del uradnega tekmovalnega programa za zlato palmo. Vanj je umetniški direktor festivala Thierry Frémaux, ki to funkcijo opravlja od leta 2007, letos odbral 21 naslovov. Kljub temu da so prejeli rekordno število prijav – več kot 2200 (v letih pred pandemijo se je ta številka gibala pod dva tisoč), je v tekmi za nagrade v vseh sekcijah 49 filmov, kar je znatno manj od lani, ko je tekmovalo 80 filmov.

Kljub strožji selekciji pa v Frémauxojevem jagodnem izboru, posejanem po različnih sekcijah, ne manjka subtilnih avtorskih umetniških izrazov, novih naslovov starih znancev, filmskih biografij znanih osebnosti, niti premier komercialnih blockbusterjev, ki na festivalu zagotavljajo udeležbo hollywoodskih zvezdnikov. To nalogo letos opravlja Top Gun: Maverick, ki ga bo v Cannes pospremil sam Tom Cruise.

Maverick ne tekmuje za zlato palmo, prikazan bo zunaj tekmovalnega programa, prav tako kot tri glasbene biografije: Elvis v režiji Avstralca Baza Luhrmanna, Jerry Lee Lewis: Trouble in Mind, ki ga je režiral tokrat samo en brat Coen – Ethan, in Moonage Daydream, ameriškega dokumentarista Bretta Morgna, ki se je po Kurtu Cobainu (Cobain: Montage of Heck) zdaj posvetil še Davidu Bowieju.

Elvis v režiji Avstralca Baza Luhrmanna. FOTO: Arhiv Canskega Filmskega Festivala

Drugič po zlato palmo

Letos med 21 filmi v glavnem programu ni prvencev (za te je načeloma rezervirana sekcija zlata kamera), zato pa je toliko več povratnikov, preteklih dobitnikov zlate palme. Prihaja Ruben Östlund s socialno satiro Trikotnik žalosti (Triangle of Sadness), Cristian Mungiu s političnim filmom o Romuniji R.M.N., Arnaud Desplechin z intimno dramo Brat in sestra z Marion Cotillard in Melvilom Poupaudom v naslovnih vlogah, brata Dardenne se po Mladem Ahmedu (2019) v Cannes vračata z novo begunsko zgodbo Tori and Lokita, japonski veteran Koreeda Hirokazu pa s korejsko zgodbo o ukradenem dojenčku Broker. Tu je še Claire Denis z angleško govorečo dramo Zvezde opoldne (Stars at Noon). Vrata pa so v Cannesu odprli tudi Rusu Kirilu Serebrenikovu (s filmom Žena Čajkovskega), ki je Rusijo zapustil, javno obsodil Putinovo vojaško operacijo in izrazil podporo Ukrajini.

Ukrajini bo sicer posvečen sklop filmov, med njimi bo posebna projekcija Prirodoslovne zgodovine uničenja (The Natural History Of Destruction) Sergeja Loznice. FOTO: Progress Film

Ukrajini bo sicer posvečen sklop filmov, med njimi bo posebna projekcija Prirodoslovne zgodovine uničenja (The Natural History Of Destruction) Sergeja Loznice, prvenec Maksima Nakonečnija Metuljev pogled (Butterfly Vision) in Mariupolis 2 litvanskega režiserja Mantasa Kvedaravičiusa (znan je po filmih Barzakh (2011), Mariupolis (2016) in Parthenon (2019)). Kvedaravičius je pred kratkim odpotoval v Donbas, da bi stal ob strani ljudem in prijateljem, ki jih je spoznal med snemanjem prejšnjih filmov. Kruto usodo tamkajšnjih ljudi je tudi dokumentiral. »Ali veste, kaj je v Mariupolju najbolj nenavadno? Nobeden od prebivalcev se ni bal smrti, tudi ko je bila blizu ... Denarja niso imeli in življenje je postalo prekratko, da bi se izgubljali v spominih, zato so bili ljudje zadovoljni s tem, kar imajo. Ni bilo več ne preteklosti ne prihodnosti, nobenega obsojanja, nobenega namigovanja na karkoli. Bila so nebesa v peklu,« je zapisal v svoj snemalni dnevnik. Konec aprila so Mantasa Kvedaravičiusa zajeli in umorili ruski vojaki. Njegovi zaročenki je uspelo rešiti do tedaj posneti filmski material, ki bo v Cannes prišel tako rekoč neposredno z montažne mize.

Film, ki povzroči napad panike

Sicer je med bolj pričakovanimi filmi festivala zagotovo Cronenbergov body horror Zločini prihodnosti (Crimes of the Future), ki obljublja nepopisno grozo. Menda je tokrat režiser kultnih filmov Golo kosilo, Muha, Trk, Kozmopolis presegel samega sebe. »Kdor ne bo zapustil dvorane v prvih petih minutah, jo bo najverjetneje v zadnjih dvajsetih,« je v enem od intervjujev že napovedal kanadski šoker. Gledalec, ki si je film ogledal na testni projekciji, je menda poročal, da je med njim doživel napad panike. A Cronenberg ne pričakuje, da bo to splošna reakcija na film, v katerem igrajo Kristen Stewart, Léa Seydoux in Viggo Mortensen.

Cronenbergovi Zločini prihodnosti obljubljajo neprijetne prizore za nekatere gledalce. FOTO: Nikos Nikolopoulos

Tekmovalni izbor bo ocenjevala devetčlanska žirija s predsednikom francoskim igralcem Vincentom Lindnom, ki je bil lani za vlogo v zmagovalnem filmu Cannesa Titan razglašen za najboljšega igralca. V po spolu še kar uravnoteženi žiriji (filmski program to spet ni) so še režiserji Jeff Nichols, Ladj Ly, Joachim Trier in Asghar Farhadi ter igralke Noomi Rapace, Jasmine Trinca, Deepika Padukone in scenaristka Rebecca Hall. Žiriji, ki bo izbirala najboljše med filmi v sekciji Poseben pogled (Un Certain Regard), bo predsedovala igralka Valeria Golino, žiriji za zlato kamero pa Almodovarjeva maskota Rossy de Palma.

Častno zlato palmo bo na jutrišnjem odprtju festivala prejel ameriški igralec, režiser in producent Forest Whitaker, pred tem pa se bo odvrtela premiera filma Zavoljo miru (For the Sake of Peace), katerega producent je. Ameriška oskarjevka Viola Davis pa bo za svoje igralske dosežke (je v filmu, gledališču in televiziji največkrat nominirana in nagrajevana temnopolta igralka) ter aktivizem na področju pravic žensk in manjšin prejela nagrado women in motion.

Slovenka v Cannesu

Po lanskem uspešnem canskem pohodu filmov, v katerih so sodelovali tudi slovenski producenti (Morena in Telesce), letos opaznejših slovenskih protagonistov ni. V programu Residence, ki je del programa Cinéfondation, bo med šestimi mladimi perspektivnimi režiserji sodelovala slovenska režiserka Katarina Rešek - Kukla, s prvencem v nastajanju Fantasy.

Slovenski filmski center bo na canski filmski tržnici, ki ima letos tudi spletne paviljone, tujim distributerjem in prodajnim agentom predstavil tri slovenske celovečerce, od tega dva prvenca. Moja Vesna režiserke Sare Kern in Kapa Slobodana Maksimovića bosta zainteresiranim distributerjem na voljo po spletu. Vesolje med nami koscenaristke in režiserke Rahele Jagrič Pirc pa bodo vrteli v živo v eni od dvoran na tržnici.