Ajda Smrekar: Spomni se Tajde, Miše, Mojce ...

​»Seveda imam malce treme, a to je dobro za vsak izziv. To je znak, da se je treba dela lotiti odgovorno,« pravi igralka, ki bo letos vodila izbor slovenskega predstavnika na Pesmi Evrovizije. In res je videti, da nalogo jemlje nadvse resno, preden vklopim diktafon, namreč po mizi razprostre tablico, beležnice, svinčnike in natisnjene podatke o Emi.
 

Vodili ste že različne prireditve, a Emo spremlja res veliko ljudi, tako izvajalce kot voditelja vsi ocenjujejo. Imate tremo?

Imam, povem kar po resnici. Ema in Pesem Evrovizije sta dva od največjih projektov razvedrilnega programa. Ema je praznik slovenske televizije in glasbe, je ena od najbolj gledanih oddaj pri nas. Mediji o njej izčrpno poročajo, letos so se prijavili kar 103 izvajalci, kar kaže, da je festival še vedno zelo priljubljen. Do tega projekta čutim spoštovanje in naredila bom vse, da bo večer stekel dostojanstveno. Želim, da bi to spoštovanje začutili tudi gledalci. Vesela sem, da sem del prireditve, o kateri vsi trdijo, da je ne gledajo, dan po tem pa se vsi brez izjeme na kavi pogovarjajo o tem, zakaj ni zmagal njihov favorit.

 

 

Kakšna voditeljica boste?

Lahko povem, da ne bom pela, tega se vam ni treba bati (smeh). Moja glavna naloga je, da povežem oddajo v prijeten večer. Na Emi so v ospredju izvajalci in njihove skladbe, prav je, da so vsi žarometi usmerjeni v njih in njihove nastope.

Kaj pa ton prireditve? Bo humorna? Bo ob vas še kdo?

Scenarij še nastaja, piše ga novinarka Deja Crnović. Moja želja je, da s svojim nastopom ne odvračam pozornosti od tega, čemur je večer posvečen. Z menoj bodo tričlanska strokovna žirija in spremljevalni glasbeni nastopi, ena od nastopajočih bo lanska zmagovalka Lea Sirk.

Nemalokrat govorimo, da so ženske v razvedrilnih oddajah večkrat v stranskih kot glavnih vlogah, urednik razvedrilnega programa na TVS Vanja Vardjan mi je pred kratkim dejal, da ne ve, katera ženska bi lahko kot gostja Klemna Slakonje na njegovem koncertu 15 minut uspešno zabavala množico. Za vas očitno misli, da lahko, če vam je ponudil vodenje Eme?

Klemen Slakonja je sijajen voditelj, imitator, pevec, komik in igralec, njegovi nastopi so občudovanja vredni. Storila bi si medvedjo uslugo, če bi hotela tekmovati z njim. A meni so se od vseh izborov Ema najbolj vtisnile v spomin voditeljice. Prvo Emo je vodila Tajda Lekše, večkrat sta jo vodili Miša Molk, Mojca Mavec, spomnim se tudi Ule Furlan. To so lepe in graciozne dame, njihovo vodenje je bilo na visoki ravni, prireditvi so dodale sofisticiranost.

Na TVS sodelujete v oddaji Osvežilna fronta, videti je, da se tam res lahko izživite z odštekanimi liki.

Osvežilna fronta ima poseben prostor v mojem srcu. S to ekipo smo začeli v mladinski oddaji Razred zase, skupaj ustvarjamo, odkar sem bila v drugem letniku akademije, zato bi lahko rekla, da skupaj odraščamo. Fantje improvizatorji so res odlični, lepo je delati z njimi, Urška Mlakar pa piše duhovite in iskrive scenarije. Nosila sem že najrazličnejše lasulje in obleke, bila sem stara gospa, dojenček, policist, razbojnik, superjunakinja, vilinska kraljica in celo bramor (smeh). Takšne vloge res zbudijo otroka v tebi.

 

Kakšen odnos imate vi do Eme in Pesmi Evrovizije, ju redno spremljate?

Ema je dogodek, ki se ga spominjam še iz otroških let. Vsa družina se je zbrala pred televizijo, goreče smo zagovarjali vsak svojega favorita ter se jezili in prepirali, če ni zmagal. Takrat še ni bilo družabnih omrežij, kjer lahko danes vsak, pogosto anonimno, zlije svojo slabo voljo na splet in kritizira. Komu to koristi? Včasih so bili temu namenjeni dnevniki, da si kasneje z ohlajeno glavo bral za sabo in ti je bilo nerodno. Še zdaj bi bilo lahko tako. Doma smo vedno gledali tudi Pesem Evrovizije ter navijali za naše in ocenjevali tuje predstavnike. Iz otroštva se spominjam Pesmi Evrovizije in Iger brez meja, oboje smo spremljali, to so bili tudi večeri, ko smo bili lahko mulci malo dlje pokonci (smeh).

Imate najljubše pesmi z Eme in Pesmi Evrovizije?

Spominjam se nastopa rdečelase Regine, pela je v zeleni obleki in s trebuščkom. Pa čudovitih balad Darje Švajger, energične Nuše Derenda, prelepe Tanje Ribič, Sester … Te pesmi prej ali slej postanejo zimzelene tudi zato, ker jih povežemo s spomini na željo, da bi našim vendarle uspelo priti do vrha.

Igrali ste v Eni žlahtni štoriji, kdaj vas bomo spet videli na televiziji?

Bomo videli. Tisti dve leti in pol, ko smo ustvarjali Štorijo, sta bili čudoviti, a tudi zelo naporni. Ekipa igralcev je bila precej majhna za ta format, zato smo vsi res trdo delali. Sočasno sem zelo veliko ustvarjala v gledališču, zato sem potrebovala dobro leto, da sem spet prišla k sebi. Bila sem blizu izgorelosti in videla sem, da s tem ni šale.

Se obeta kaj novega v gledališču?

Konec novembra smo imeli premiero predstave Tih vdih režiserja Nejca Gazvode, kmalu pa začnem študirati za novo predstavo Taka sem kot vi, rada imam jabolka.

Kaj vas najbolj veseli, ko stopite z odra in izpred kamere, kako si napolnite baterije?

Pobegi v naravo, vsako leto bolj. Zelo sem se veselila zadnjega božiča, december je bil naporen in komaj sem čakala praznike. Bili so čudoviti, ni manjkalo dobre hrane, druženja z najbližjimi, pogovorov in izletov.

Pred dvema letoma ste dobili Vikendov gong, kje ga hranite?

Na polički v delovnem kotičku. In redno brišem prah z njega, brez skrbi (smeh).