Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kresnik

Odločitev bo padla v Cankarjevi sobi

Na večer 23. junija bo znan dobitnik ali dobitnica 34. kresnika. Kaj pred podelitvijo pravi žirija?
Žirija je na začetku letošnje bralne odisejade razpolagala s 185 romani z Nukovega seznama. FOTO: Jože Suhadolnik
Žirija je na začetku letošnje bralne odisejade razpolagala s 185 romani z Nukovega seznama. FOTO: Jože Suhadolnik
18. 6. 2024 | 05:00
4:58

To nedeljo, na kresni večer, bomo izvedeli, kdo je napisal najboljši roman preteklega leta in kateri to je. Petčlanska žirija v sestavi Igor Bratož (predsednik), Igor Divjak, Robert Kuret, Tanja Petrič in Igor Žunkovič je nazadnje zasedala maja, ko je odločala o peterici finalistov. Za razpravo in odločitev o kresniku bo imela v klavzuri na Rožniku na voljo približno eno uro.

Že kmalu po začetku prireditve, ki se bo začela ob 20. uri in bo odprta za vse, bodo kresnice žirante pospremile v Cankarjevo sobo, kjer se bodo lahko v miru posvetili razpravi. Ko se bodo od tam, spet v spremstvu, vrnili, bo predsednik razglasil lavreata ali lavreatko ter prebral utemeljitev, podelitvi nagrade pa bosta sledila slavnostni sprevod do kresa in prižig kresnega ognja.

image_alt
Tudi sedenje na soncu, kuhanje in plavanje so literatura

Strokovna mnenja in argumente bodo žiranti pretresali o romanih O vinu, kozah in drugih prevarah Borisa Kolarja (Goga), Pričakovanja Anje Mugerli (Cankarjeva založba), Težka voda Pie Prezelj (Goga), Tri barve za eno smrt Janje Rakuš (Litera) ter Gral Vlada Žabota (Beletrina), ki so jih med pet najboljših uvrstili po tem, ko so pregledali Nukov seznam s kar 185 lani izdanimi romanesknimi deli. Lani so kresnika dodelili drugemu romanu takrat že pokojnega profesorja Lada Kralja Ne bom se več drsal na bajerju, ki ga je izdala založba Beletrina.

Nova literarna imena in sveži pristopi

»Zdi se, da število natisnjenih romanov na letni ravni narašča, kar je za žirijo že skoraj neobvladljiva količina gradiva, vendar je treba te številke jemati s pridržkom – velikokrat na seznam zaidejo knjige z napačnim klasifikatorjem, na njem se znajdejo številni trivialni romani in podobno. Ob kvalitativni analizi se izkaže, da število dobrih romanov stagnira, vrhunski so še redkejši. Pogosta težava so 'neodležana' besedila, rokohitrski polizdelki, tudi uredniško in lektorsko pomanjkljive knjige, kar ne nazadnje odraža aktualne razmere na področju slovenske knjige, ki je podfinancirana in znižuje standarde,« je o letošnji beri povedala žirantka Tanja Petrič, literarna kritičarka in prevajalka.

Literarni in filmski kritik Robert Kuret je ob tem zaznal »ogromno detektivsko-kriminalnega žanra, pa tudi precej fokusa na osebne zgodbe. Kar nekaj romanov se deklarira kot avtobiografskih oziroma nanašajočih se na avtorjevo ali avtoričino realno izkustvo, pri čemer politizirajo osebno, nekateri pa z avtofikcijskimi postopki reflektirajo način konstrukcije subjekta znotraj določenih zgodovinskih, družbenih, kulturnih okoliščin.« Kot je dodal, je opazen tudi delež romanov, ki tematizirajo bodisi prvo ali drugo svetovno vojno oziroma povojni čas, pri čemer inovacija poteka na slogovni liniji.

image_alt
Založbe zadovoljne z nominacijami za najboljši roman

Igor Žunkovič, sicer docent na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, »zdaj, ko je že star žirantski maček«, pri čemer so vsako leto prečesali kakšnih dvesto romanov, »vidi določene vzorce, pa tudi posamezna odstopanja od povprečja«. Letošnja bera ga je že ob prvem branju izjemno presenetila s kakovostjo besedil novih literarnih imen in svežih pristopov, veseli pa ga tudi, da ima kresnik še zmeraj težo, saj po razglasitvi tudi deseterice v knjižnicah ni bilo več mogoče dobiti.

Med finalisti je, tako Tanja Petrič, »pet po snovi, temah in slogu zelo raznolikih romanov, ki govorijo o svetu protislovij in prevar, o obupu in upanju, o (disfunkcionalnih) medčloveških odnosih, o pričakovanjih in pritiskih družbe, pa tudi o moči jezika, misli in besed, začinjenih tako s trpkostjo kot s humorjem, bi rekla, čeprav sama ne maram teh praznih 'splošnosti'. Nadaljujemo torej v Cankarjevi sobi na Rožniku …«

Za Igorja Žunkoviča bo to zadnja klavzura, saj končuje svoj drugi mandat v žiriji. Kot pravi, sta mu bili branje in razpravljanje s kolegicami in kolegi v veliko zadovoljstvo, vseeno pa bo prihodnje leto nominirance bral z nekoliko več užitka. Sklepno dejanje bo v vsakem primeru napeto – ali kot svojo strategijo in obete strne Robert Kuret: »Taktika: Zavajanje sožirantov. Pričakovanja: Spektakel.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine