Neomejen dostop | že od 9,99€
Žirija nagrade kresnik je tako kot že deseterico tudi letošnjo peterico izbrala v dveh krogih in odločila, da se bodo za naziv najboljšega romana minulega leta potegovali O vinu, kozah in drugih prevarah Borisa Kolarja (Goga), Pričakovanja Anje Mugerli (Cankarjeva založba), Težka voda Pie Prezelj (Goga), Tri barve za eno smrt Janje Rakuš (Litera) in Gral Vlada Žabota (Beletrina).
Boris Kolar
Če želite, boste v romanu videli svetel in zračen srednji vek v medli svetlobi mračne in zatohle sedanjosti. Zgodba govori o najboljšem vinu v krščanskem svetu. Ne le kot iluziji, vino daje njegovemu gospodarju nepredstavljivo moč, ki reši ljudske rodove skupaj z njihovo vero, staroverce obvaruje pred pohodom inkvizicije, prestavi lahko celo središče sveta iz Rima skupaj s papeževo kurijo v malo mesto Avignon. To je zgodba, ki so jo izbrali žiranti in roman postavili med pet finalistov za eno od najuglednejših slovenskih literarnih nagrad. Sporočajo mi, da sem vendarle napisal dobro knjigo.
Anja Mugerli
Izredno sem vesela, da je strokovna žirija moj roman Pričakovanja uvrstila med peterico za nagrado kresnik. Pisanje romana je bilo tesno prepleteno z mojo izkušnjo – pravzaprav sem prvič pisala na tak način, zaradi česar imajo Pričakovanja zame poseben pomen. Vseeno bi poudarila, da so fiktivno delo. Roman govori o paru, ki se sooči z neplodnostjo. Ta v njunem življenju, še posebej pa v življenju protagonistke Jane, postane prelomnica, na kateri morata svojo zvezo, želje in pričakovanja zastaviti na novo.
Pia Prezelj
Podoba, priklicana v misli ob besedi pisatelj, je bila še do nedavnega predvsem podoba mojstrov pisane besede, kot so Lojze Kovačič, Vitomil Zupan, Boris Pahor in Drago Jančar. Do nedavnega, pravim, a ko naštevamo pisatelje, še danes vse preredko pomislimo na Berto Bojetu Boeta, ki je nagrado kresnik kot prva avtorica prejela leta 1996, ali pa na Veroniko Simoniti, ki jo je leta 2020 prejela kot zadnja. Nominacije tako nisem vesela le zaradi dejstva, da bo Težko vodo dodatno približala bralcem, temveč tudi zato, ker utrjuje tisto, kar je, četudi smo tega morda že naveličani, treba utrjevati vedno znova – da je dober, drzen in tehten pisatelj lahko tudi pisateljica.
Janja Rakuš
Moja prva reakcija ob uvrstitvi v finalno peterico je bila kar evforična. Verjetno zato, ker se prvič spogledujem s kresnikovanjem, obenem se počutim počaščeno in pošiljam čestitke tudi drugim finalistom. Knjiga Tri barve za eno smrt je hibridni in konceptualni roman. Bralce skupaj s protagonisti romana, razkropljenimi med slovensko Obalo, Amsterdamom in Mariborom, vabim na resnično potovanje brez turističnega paketa. Pri tem potovanju so pomembna čarobna naključja, odkritja, nerazložljiva čudesa in zapravljen čas. Želim vam čim več čarobnih naključij in zapravljenega časa!
Vlado Žabot
Tolikšno število romanov pomeni živahno upovedovanje interakcije slovenskega subjekta s časom in svetom – in še eno našo etapo »človeške komedije«. Kakovost celotne bere bi lahko primerjal tudi z lupino, luščino in jedrcem orehovega ploda. Eno brez drugega res ne dozori. A nerodno bi bilo, če bi ob obilju lupine in luščine malomarno mešali jedrca. Takšne potice nam gotovo ne bi bile všeč. Verjetno bi celo spremenili mnenje o poticah nasploh. Poudarjena odgovornost kritike in stroke je torej nepogrešljiva. Svoj roman pa prepuščam bralski in strokovni javnosti. Gral je na dosegu!
»Prekletstvu vsakršnih literarnih žirij, ki morajo določiti finaliste kake nagrade, se kresnikova seveda ne more izogniti: neizogibna je vsaj delna nezadovoljnost ob zavedanju, da v finalno peterico ne gre na primer sedem knjig, s čimer bi bila potešena večina žirije. Pa tu ne gre za popuščanje ali trgovanje z odpustki, enostavno se je treba z vso skrbnostjo in odgovornostjo do bralcev odločiti, kateri naslovi imajo tolikšen naboj, da bodo v sklepnem krogu odločanja nespregledljivi. Tokrat smo po večinskem mnenju v zadnji krog po dveurnih debatah uvrstili štiri knjige, za zadnjo smo si vzeli še dva dodatna dneva branja. Zmeraj ukrepamo enako: iščemo nekaj izjemnega, močnega, iščemo literarno čarovnijo, romane, ki so jih izpisale posebne ustvarjalne energije, zmožne človekovo izkušnjo ubesediti na literarno prepričljiv, duhovno izviren, kompozicijsko umerjen, razburljivo oster, pripovedovalsko opojen način,« je zakulisno dogajanje orisal predsednik žirije in novinar Delove kulturne redakcije Igor Bratož.
V izbor so s samostojnim literarnim kritikom in prevajalcem ter odgovornim urednikom portala Vrabec Anarhist Igorjem Divjakom, literarnim in filmskim kritikom Robertom Kuretom, literarno kritičarko in prevajalko Tanjo Petrič ter docentom na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete Igorjem Žunkovičem uvrstili »izjemna, literarno relevantna in skrajno raznovrstna dela, katerih pripovedni svetovi segajo od davne preteklosti do individualnih usod zdajšnjosti: v teh knjigah so zgodbe o boju za življenje s svojim telesom, sočna, bonvivantska zgodovinska kriminalka, pripoved o posameznikovi neprilagojenosti v zadrtem tradicionalnem okolju, svetovljanski, refleksivno bogat meditativni traktat o edini nedosegljivi stvari, zgodba, ki jo pozabljena, obujena bitja in zgodovinske prikazni razpredajo o malikovalstvu, ljubezni in odrešitvi. Pet avtorskih svetov, ki bralcem vsak v svojem slogovnem zamahu ponujajo fantastično prepričljive uvide v condition humaine.«
S tako imenovanim kresnikovanjem se prvič srečujeta Pia Prezelj – Težka voda je njen literarni prvenec – in Janja Rakuš. Anja Mugerli je bila leta 2018 v deseterici z romanom Spovin (Litera); Boris Kolar dvakrat, leta 2009 Iqball hotelom (Obzorja) in leta 2022 s Potopimo Islandijo! (Goga); Vlado Žabot pa je v tokratni peterici edini, ki je v preteklosti že prejel kresnika, in sicer leta 1997 za Volčje noči (Pomurska založba). Poleg tega, da velja za očeta nagrade kresnik, je bil med letoma 1992 in 1994 del njene žirije, leta 1995 med nominiranci s Pastoralo (Wieser), leta 2004 v »drugi peterici« s Sukubom (Študentska založba), leta 2011 prav tako z Ljudstvom lunja (Cankarjeva založba) ter leta 2018 v finalni peterici z romanom Sveti boj (Beletrina).
Na Nukovem seznamu izvirnih romanov, izdanih v preteklem letu, s katerim se žirija vsako leto seznani na prvem kresnikovem sestanku, je bilo tokrat 185 del. Poleg Žabota so bili od nekdanjih lavreatov na njem še Tadej Golob, Štefan Kardoš, Feri Lainšček in Roman Rozina, a njihovih del žirija ni uvrstila naprej. V deseterici, iz katere je v zadnjem mesecu luščila pet finalistov, so bili še romani Posuj se s pepelom vaših očetov Laure Buzeti (Litera), Smrt, v temo zavita Samante Hadžić Žavski (LUD Literatura), Kenozoik Blaža Kutina (Goga), Toxic Eve Mahkovic (Beletrina) in Zakaj ima moj hudič krila Tereze Vuk (Beletrina).
Lani je drugič v zgodovini nagrade prejel kresnika roman preminulega avtorja, in sicer Ne bom se več drsal na bajerju Lada Kralja (Beletrina). Dotlej je bil takšen primer Otroške stvari Lojzeta Kovačiča (kresnik leta 2004). Največ kresnikov, štiri, je dobil Drago Jančar, avtorice so slavile prav – oziroma le – tolikokrat: Berta Bojetu Boeta leta 1996, Katarina Marinčič leta 2002, Bronja Žakelj leta 2019 in Veronika Simoniti leta 2020. Kdo bo slavil letos in prejel nagrado v višini 7000 evrov bruto ter prižgal kresni ogenj, bo žirija odločila na klavzuri v Cankarjevi sobi na Rožniku v nedeljo, 23. junija. Poleg kresnika bo Delo tudi tokrat podelilo še nagradi mlado pero za najboljšega mladega avtorja in najbolj prodornega mladega literarnega kritika.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji