Vasle: Stroški zadolževanja Slovenije ostajajo nizki

V evrskem območju se obeti za gospodarsko rast »izboljšujejo ob vse bolj prilagojenem obnašanju podjetij in gospodinjstev. V svetu ECB ocenjujemo, da zadnji podatki potrjujejo naše napovedi, ki jih zaradi še vedno slabe epidemiološke slike spremlja precej negotovosti. Tudi na finančnih trgih so se razmere, ob znatni podpori spodbujevalno naravnane denarne politike, stabilizirale. V teh razmerah smo se s svetu ECB včeraj odločili, da ohranimo doslej sprejete ukrepe in s tem še naprej zagotavljamo ugodne pogoje financiranja tako bančnemu kot nebančnemu sektorju in državam evrosistema,« je po včerajšnji seji sveta ECB sporočil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. 


 
ECB še naprej pričakuje – po stagnaciji v prvem polletju – pospešek pri okrevanju v drugi polovici leta. »Zadnji podatki potrjujejo naše napovedi: marčni indeks nabavnih menedžerjev se je nekoliko izboljšal. Pričakovanja za proizvodne dejavnosti so dosegla rekordne vrednosti, hkrati pa pričakovanja za storitvene dejavnosti po mesecih krčenja kažejo na stagnacijo. Ti nekoliko bolj optimistični podatki nakazujejo, da se nabor sektorjev, ki so se uspešno prilagodili zajezitvenim ukrepom, širi. Podobno tudi v Sloveniji okrevajo vse dejavnosti, ki niso pod neposrednim vplivom ukrepov.«
 
Ob podpori zelo spodbujevalne denarne politike ECB, tako guverner, »strošek zadolževanja države Slovenije na kapitalskih trgih ostaja na nizkih ravneh in znaša na desetletni zapadlosti okoli nič odstotkov. Na zelo nizkih ravneh ostajajo tudi stroški zadolževanja privatnega sektorja, hkrati pa cene delnic rastejo, pri čemer so se nekateri evropski delniški indeksi povzpeli na ravni izpred začetka pandemije.« 

Slovenske banke imajo tudi med krizo visoko likvidnost, v pomoč pa so jim tudi drugi ukrepi denarne in regulatorne politike centralne banke in posredno tudi obsežni ukrepi fiskalne politike, sicer pri operacijah refinanciranja prek evrosistema ostajajo relativno malo udeležene. Slovenija pa se po tem kazalniku uvršča v skupino držav z najnižjim črpanjem, ugotavlja Vasle, in napoveduje, da bodo »programi nakupov vrednostnih papirjev in operacije refinanciranja bankam še naprej zagotavljali ugodne vire financiranja, ki uspešno prehajajo v posojilne pogoje za gospodinjstva in podjetja.«