Okrevajo vse dejavnosti, ki jih ne ovirajo ukrepi

V Sloveniji okrevajo vse dejavnosti, ki niso pod neposrednim vplivom ukrepov za zajezitev epidemije. Podatki kažejo znake zmerne, čeprav neenakomerne gospodarske rasti v prvem letošnjem četrtletju. Razmere na trgu dela pod vplivom podpornih državnih pomoči ostajajo ugodne, povečale pa so se razlike med posameznimi skupinami zaposlenih. Negotovost zaradi prihodnjega razvoja epidemije ostaja velika, ugotavlja Banka Slovenije v publikaciji Gospodarska in finančna gibanja.

Kako so se podjetja izdatno prilagodila oteženim razmeram, kaže tudi zmanjšanje deleža prizadetih dejavnosti. V lanskem zadnjem četrtletju, ko je bila epidemija na vrhuncu, so dejavnosti, ki so utrpele padec dodane vrednosti, predstavljale 31 odstotkov BDP, ob pomladanskem izbruhu epidemije pa kar 76 odstotkov, poudarjajo v centralni banki, ki jo vodi Boštjan Vasle.

Industrija in gradbeništvo se letos krepita

V letošnjem prvem četrtletju se industrijska proizvodnja krepi skupaj s tujim povpraševanjem, gradbeništvo pa z okrevanjem investicij. V BS vidijo tudi velik potencial za rast zasebne potrošnje, saj so prihranki gospodinjstev visoki, pripravljenost na nakupe potrošnikov pa kažejo tudi izrazito povečane vrednosti kartičnih plačil.

Okrevanje v nekaterih storitvenih dejavnostih se je s ponovno zaostritvijo ukrepov v prvi polovici aprila začasno prekinilo ali zamaknilo. Obeti za letošnje drugo četrtletje so sicer glede na anketne ocene pričakovanega povpraševanja ugodni.

Februarska delna sprostitev omejevalnih ukrepov se je odrazila tudi na trgu dela, vendar ostaja negotovost zaradi nadaljevanja epidemije velika. Na začetku aprila je bilo registriranih 81.616 brezposelnih (le 4132 več kot pred začetkom epidemije), število razpisanih prostih delovnih mest se je zvišalo, povečala so se tudi zaposlitvena pričakovanja podjetij. Za preprečitev poslabšanja razmer bo po mnenju BS še naprej ključna podpora interventnih ukrepov, saj zlasti ukrep začasnega čakanja na delo močno blaži padec zaposlenosti.

Plače v zdravstvu letijo v nebo 

Ob stabilnih skupnih kazalnikih na trgu dela so se razlike med posameznimi skupinami delavcev povečale. Zlasti v drugem valu epidemije se je močno znižala zaposlenost v trgovini in gostinstvu, januarja letos medletno za kar 15 odstotkov, medtem ko je bila v zdravstvu in socialnem varstvu ob povečanih potrebah po kadru višja za pet odstotkov.

Razlike so izrazite tudi v rasti plač. Rast povprečne bruto plače v pretežno javnih storitvah tako ob visokih izplačilih z epidemijo povezanih dodatkov močno prehiteva rast v dejavnostih zasebnega sektorja. Januarja je bila na primer povprečna plača v zdravstvu in socialnem varstvu medletno višja za kar 41,9 odstotka, v dejavnostih zasebnega sektorja pa ob dvigu minimalne plače za 3,2 odstotka.

Poslabšanje javnih financ

Javnofinančni primanjkljaj je pričakovano visok, lani je dosegel 8,4 odstotka BDP. Prihodki so se zmanjšali za 4,6 odstotka, pri čemer izstopata padec posrednih davkov zaradi šoka v zasebni potrošnji in neposrednih davkov zaradi nižjih davkov na dohodke podjetij. Saldo je še bolj poslabšalo 14,8-odstotno povečanje izdatkov, pri čemer so bili ukrepi za blaženje posledic epidemije v deležu BDP po trenutnih ocenah med višjimi v evrskem območju. Posledično je dolg države ob koncu lanskega leta znašal 80,8 odstotka BDP, kar je približno 15 odstotnih točk več kot leto prej. 

Obsežno zadolževanje se je v letošnjem prvem četrtletju nadaljevalo ob ugodnih pogojih, ki so posledica ukrepov denarne politike in ugodnih bonitetnih ocen. Strošek zadolževanja države Slovenije na kapitalskih trgih se je znižal na zelo nizko raven in znaša na desetletni zapadlosti 0,02 odstotka. Na rekordno nizko raven (približno 30 bazičnih točk) se je znižal tudi pribitek desetletne obveznice nad nemško.