Surs: Naš BDP se je lani realno skrčil za 5,5 odstotka

Po prvi oceni je slovenski bruto domači proizvod v tekočih cenah lani znašal 46,3 milijarde evrov, kar je nominalno za 4,3 odstotka manj kot v letu 2019. Realno se je BDP zmanjšal za 5,5 odstotka, po desezoniranih podatkih (ki upoštevajo večje število delovnih dni v 2020 kot v 2019) pa je bil upad BDP 6,1-odstoten, je sporočil državni statistični urad (Surs).

Med posameznimi komponentami BDP se je domača potrošnja v letu 2020 glede na leto 2019 zmanjšala za 6,5 odstotka, k čemur je v veliki meri prispevalo zmanjšanje potrošnje gospodinjstev (-9,8 odstotka). Zmanjšalo se je tudi zunanje povpraševanje, izvoz se je zmanjšal za 8,7 odstotka, uvoz pa za 10,2 odstotka. Izrazito sta upadla izvoz in uvoz storitev, za okoli 20 odstotkov, medtem ko je izvoz blaga upadel za 5,6 odstotka, uvoz pa za 8,9 odstotka.



»Padec [BDP] je bil nekoliko manjši kot smo pričakovali v zimski napovedi, predvsem zaradi ugodnih gibanj v izvoznem delu gospodarstva in gradbeništvu,« so podatek Sursa pokomentirali na Umarju, kjer so sicer za letos predvideli 6,6-odstotni gospodarski upad.

Še večji 7,6-odstotni padec BDP v 2020 so v decembra napovedali v Banki Slovenije, kjer zdaj ugotavljajo, da se je »v Sloveniji gospodarska rast ob drugem valu epidemije - podobno kot v povprečju evrskega območja - v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšala, vendar kljub slabšim epidemiološkim podatkom bistveno manj kot ob prvem valu epidemije. Razmere tako ostajajo nekoliko boljše kot v povprečju evrskega območja, z njimi pa tudi izhodiščni položaj za okrevanje po umiritvi epidemije.«
 

Ivanc: Letos rast med 4 in 4,5 odstotka

»Prva objava slovenskega BDP za leto 2020 je bila precej nad našimi pričakovanji (-6 odstotkov), saj naj bi se v celotnem letu skrčil le za 5,5 odstotka (realno) oziroma 4,3 odstotka nominalno. Ob tem je pomembno poudariti, da smo bili s svojim pogledom na gospodarstvo v 2020 med bolj optimističnimi,« je podatke Sursa pokomentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
 
Padec potrošnje gospodinjstev v višini 9,8 odstotka je bil po njegovi oceni ključen pri znižanju BDP, kar izvira pretežno iz nezmožnosti trošenje. Razpoložljiv dohodek gospodinjstev se realno ni spremenil. Razliko seveda predstavljajo prihranki, ki bodo pomembno vplivali na prihodnje gibanje BDP. Trošenje pa bo odvisno tako od razpoloženja (trenutno visoko) kot tekočih gibanj na trgu dela, še bolj pa pričakovanj o teh gibanjih. Tu seveda vloga državnih ukrepov ostaja pomembna (čakanje na delo in skrajšan delovni čas).  
 
Zaradi manjšega padca izvoza (-8,7 odstotka) od uvoza (-10,2 odstotka) je bil prispevek neto izvoza pozitiven na BDP (0,4 odstotne točki). Ob tem je visoka realna rast izvoza blaga presenetila (4,1 odstotka v zadnjem četrtletju medletno), kar izvira tudi iz znižanja cen industrijskih proizvodov.
 
Ivanc ocenjuje, da je verjetnost, da »bo kasnejša revizija podatkov o BDP pokazala nekoliko večji padec, višja. Ocena padca je lahko po kasnejših revizijah globlja za okoli 0,2 do 0,3 odstotne točke. Prav tako je zaradi tega naša ocena o 5-odstotnem odboju rasti v 2021 previsoka, v kolikor bo končna ocena spremembe BDP tudi potrjena (spreminja se lahko še nekajkrat v naslednjih petih letih). Ob upoštevanju tega, je ocena rasti BDP med 4 in 4,5 odstotka v 2021 precej realnejša,« meni sogovornik.