Slovensko-nemški dan vodika

Vodik je ena smeri evropskih zelenih prizadevanj. Gre za vir energije in gorivo, ki kot stranski produkt proizvaja vodo namesto ogljikovega dioksida. V zvezi z njimi so tudi mnogi izzivi. Na to temo je danes potekal tako imenovani slovensko-nemški dan vodika, organizirali so ga slovensko-nemška gospodarska zbornica, veleposlaništvo Nemčije v Ljubljani in Gospodarska zbornica Slovenije.

Kot smo slišali od visokih nemških predstavnikov, je energetska tranzicija največji izziv sodobnega časa, zato je v tej smeri treba nasloviti vsa področja. Gre tudi za suverenost, ki se po njihovem mnenju ne izključuje z okoljsko agendo. V tej agendi Nemčija računa tudi na vodik, kot je v spletnem javljanju dejal Marcus Hicken, direktor za energetsko diplomacijo, podnebje in varnost na nemškem zunanjem ministrstvu, bodo v vodikove projekte doma vložili sedem milijard evrov, še dve milijardi pa v mednarodne. Po besedah Dagmar von Bohnstein, predsednice nemško-slovenske gospodarske zbornice, so nemška podjetja so na tem področju pripravljena na sodelovanje s slovenskimi.

Konferenco je pozdravil tudi slovenski minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je med drugim dejal, da imamo v Sloveniji na tem področju bazične raziskave, da pa je potrebnega več sodelovanja z industrijo, da morajo biti ti pristopi multidisciplinarni. Dodal je, da tehnologija vodika veliko obeta tudi zaradi možnosti shranjevanja energije, kar druge oblike zelene proizvodnje elektrike ne omogočajo: »Zamislite si, ko bomo imel bistveno večjo proizvodnje elektrike, pa bo bodo prišli vroči avgustovski dnevi, ko je poraba zelo majhna.«

Sicer pri nas aktivnost na področju vodika obstaja, tako v akademskem kot že tudi v proizvodnem delu. Blaž Likozar, vodja odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu, je predstavil možne načine uporabe vodika in omenil različne projekte, v katerih sodelujejo. V Steklarni Hrastnik za taljenje stekla že uporabljajo tudi vodik.

Med področji, kjer je perspektiva za vodik največja, je po mnenju Tine Seršen, državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo RS, največji potencial prav v uporabi v proizvodnih procesov, do neke mere bo vlogo odigral v prometnem sektorju, so pa še nekatere druge priložnosti, o katerih je še prezgodaj govoriti.

Novi nacionalni energetski podnebni načrt je zdaj v fazi priprave strokovnih podlag, za posvetovanje bo razgrnjeno junija; kot je dejala Seršenova, je njihovo ministrstvo konzorciju, ki ta načrt pripravlja, dalo nalogo, da posebno pozornost posveti vodiku. Tudi na današnjem posvetu je podjetja pozvala, naj dajejo na tem področju svoje predloge, pobude, da bo to vključeno. Imeti neko strategijo le, da jo imamo, je namreč lahko prej ovira kot korist.

Poleg tega je izpostavila problem družbene sprejemljivosti novih tehnologij, saj številne civilne iniciative zavračajo projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov, kot so vetrne in sončne elektrarne, zato je treba te tehnologije, vključno z vodikovo, približati javnosti in doseči družbeni konsenz.

Slovenija je sicer že nekaj časa tudi del severnojadranske čezmejne vodikove doline, mednarodnega projekta, kjer sodelujejo še Italija, Hrvaška in Avstrija. Čezmejna sodelovanja so pogosto pomembna zaradi vodikove infrastrukture, slednjo Bart Bieybuck, izvršni direktor Clean Hydrogen Partnership, vidi kot največji izziv, večji kot samo zeleno proizvodnjo vodika. Kot je dejal Bieybuck, bo severnojadranska vodikova dolina predvidoma letos maja prejela 25 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev za različne nove projekte, za katere so se prijavili lani.

Gospodarska zbornica, kjer je potekala konferenca, je ravno zdaj s Tehnološkim parkom Ljubljana začela projekt promocijskega vertikalnega pospeševalnika na področju vodikovih tehnologij, ki ga sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj.