Slovenska rešitev za daljinski nadzor škodljivcev do 10-milijonske investicije

Podjetje s sedežem in razvojem na Razdrtem je s svojo rešitvijo prepričalo evropski sklad tveganega kapitala ECBF, ki je v podjetje investiral deset milijonov evrov. Investicijo sta podprla še francoski vlagatelj Demeter in nizozemski Pymwymic.

EFOS tako načrtuje širitev in komercializacijo svojega najpomembnejšega produkta Trapview, s katerim spremljajo in napovedujejo škodljivce v kmetijstvu. Kot dodajajo v podjetju, rešitev temelji na umetni inteligenci, pomaga zmanjševati uporabo pesticidov in spodbuja bolj trajnostno kmetovanje.

Na najožjih vodovarstvenih območjih bi morali kmetovati ekološko

»Ta investicija je namenjena predvsem za scale-up (nadgradnjo, op. p.), primarno za prodajo na naših ključnih trgih. Znotraj EU so to predvsem Italija, Francija in Španija, zraven so še ZDA in Brazilija. Tukaj gre glavnina, drugi del bo vezan s samo proizvodnjo, podporo projektov oziroma dolgoročnih pogodb, ki jih že imamo z določenimi multinacionalkami. Tretji del je povezan z nadaljnjim razvojem in širitvijo podjetja kot takega, se pravi notranja struktura, back office (zaledni posli, op. p.), proizvodnja in tako naprej,« načrte glede investicije razlaga Matej Štefančič, direktor in soustanovitelj podjetja s štiridesetimi zaposlenimi.

Matej Štefančič, direktor podjetja EFOS. FOTO: Arhiv podjetja

Povezovanje vseh poznanih rešitev

Podjetje s produktom Trapview spremlja in napoveduje škodljivce v kmetijstvu, medtem ko zaščitnih sredstev nimajo in ne proizvajajo, denimo, bioloških ali kemičnih pripravkov za zaščito. Kljub temu sodelujejo s podjetji, ki omenjene izdelke proizvajajo, pojasni Štefančič, ki pravi, da je danes dovoljenih le 0,1 odstotka ostanka pesticidov, kot je bilo dovoljeno pred sedmimi leti.

»Večina produktov gre s trga in pravzaprav nimamo več prebojnih rešitev, kot je bilo včasih, ko se je uvajala mehanizacija, gnojenje ali kmetija oziroma zaščitna sredstva. Ostalo nam je, da povežemo vse to, kar imamo. Ampak tudi produkti, ki jih imamo, zahtevajo uporabo v zelo omejenem časovnem okvirju in prilagoditev za posamezno lokacijo. Nič nam ne pomeni, če vemo, da se jabolčni zavijač pojavlja v Sloveniji, ampak nas zanima, ali je to naš problem, če smo pridelovalec. Za to mi skrbimo – da imamo dnevno avtomatsko spremljanje in tudi da na osnovi dejanskega stanja na lokaciji napovemo, kako se bo populacija razvijala naslednjih pet do deset dni. Temu primerno je potem mogoče uporabiti najbolj optimalne pripravke ali pa paziti, da je ostankov pesticidov čim manj. Včasih gre tudi samo za prilagoditev sistemu kontrole.«

K nam prihaja 70-milijonski sklad tveganega kapitala

Povpraševanje zagotovljeno

Na vprašanje, kakšno je trenutno zanimanje za tovrstne rešitve, Štefančič odgovarja, da je eden od razlogov, zakaj so se investitorji odločili zanje, ravno sklenitev več dolgoročnih pogodb po vsem svetu. Zeleni prehod, tako Štefančič, se dogaja povsod, pri tem pa prednjači Evropa. Pri EFOS tako pravijo, da z investicijo ne bodo več iskali ideje, ki jo je treba še preveriti, temveč gre za širitev in komercializacijo »rešitve, ki je tehnološko svetovna špica«.

Hkrati v podjetju poudarjajo, da je naložba usklajena z evropskim zelenim dogovorom o zmanjšanju uporabe pesticidov na kmetijah za 50 odstotkov do leta 2030.

Rešitev Trapview se ukvarja s spremljanjem in napovedovanjem škodljivcev v kmetijstvu ter je obenem najpomembnejši produkt podjetja. FOTO: Telekom Slovenije

Prednost domačega okolja

V Sloveniji že sodelujejo s svetovalnimi centri, kot je Kmetijski inštitut, Hmeljarski inštitut, KGD Nova Gorica, dejavni so tudi v Novem mestu, Mariboru in drugod. Obenem so sodelovali pri prvem pilotnem projektu pametnega vinogradništva z daljinskim nadzorom škodljivcev v Goriških brdih, še pred tem so sodelovali z občino Ajdovščina v Vipavski dolini.

Matej Štefančič je z izvedbo pilotnih projektov v Sloveniji zadovoljen, pri čemer poudarja, da je prisotnega veliko znanja, medtem pa izpostavlja majhnost slovenskega trga: »Če primerjamo samo pridelavo grozdja: v Sloveniji je dobrih 10.000 hektarov profesionalnih vinogradov – še to je visoka številka –, v Italiji jih je 700.000. Velikost trga je tisto, kar stvari definira, se pa da kar nekaj stvari poskusiti. Slovenija je majhna, relativno dobro povezana in tudi razdrobljena; nimamo samo dveh pridelovalcev. V tem smislu so odlične možnosti, da se nekaj preizkusi na nivoju celotne države, da ni to omejeno samo na eno regijo ali pa samo na določenega velikega pridelovalca ali predelovalca,« še dodaja Štefančič.