V nadaljevanju preberite:

Ena od priljubljenih tem pogovorov je dvig cen izdelkov in storitev, ki jih dnevno (u)porabljamo. Če smo se še v pretež­nem delu leta večinoma pogovarjali o inflaciji cen sredstev, pri čemer smo imeli v mislih predvsem cene nepremičnin in naložb na kapitalskih trgih, se je jeseni 2021 razprava prevesila v smer potrošniške inflacije.

Za gospodinjstva pomeni inflacija padec kupne moči realnih dohodkov – z enakimi prihodki si lahko privoščimo manj. Podatki kažejo, da realna rast zasebne porabe (realna pomeni, da je očiščena inflacije) ostaja močna in bo ključno prispevala k rasti BDP, tako v 2021 in 2022.

Pri podjetjih pomeni inflacija nekaj drugega. Podjetja merijo vhodno in izhodno inflacijo, pri čemer je vhod­na vrednost nakupljenega blaga in storitev nižja od izhodne. Tako višja relativna rast vhodnih cen od izhodnih (kar je običajno) ne pomeni nujno tudi padca bruto marž oziroma je situacija zelo odvisna od posebnosti dejavnosti (kako se oblikujejo dogovori o oblikovanju cen), relativne moči kupcev in prodajalcev v verigi, moči povpraševanja, konkurence in drugega.