Evropska unija je z aktom o digitalnih storitvah (ADS) uvedla strožje regulacije za spletne platforme, da bi okrepila zaščito uporabnikov in preprečila širjenje nezakonite vsebine. Še vedno pa je vprašanje, kako natančno evropska komisija določa, katere platforme se uvrščajo med zelo velike spletne platforme (VLOP – Very Large Online Platforms), piše Euronews.

Posebna kategorija v okviru ADS so zelo velike spletne platforme (VLOP) – tiste, ki imajo več kot 45 milijonov aktivnih uporabnikov na mesec v EU. Za te platforme veljajo še strožja pravila glede varovanja uporabnikov in moderiranja vsebin. Evropska komisija je aprila 2023 določila prvih 19 platform, ki so presegle ta prag, med njimi Facebook, Tiktok, Linkedin in Amazon. Avgusta istega leta so nova pravila začela veljati zanje.

Zalando izpodbija svojo uvrstitev med VLOP

Zalando, ki je bil ustanovljen leta 2008 v Berlinu in danes velja za enega največjih evropskih modnih spletnih trgovcev, je svojo uvrstitev med VLOP izpodbijal julija 2023. Podjetje trdi, da je obravnavano neenako v primerjavi z drugimi platformami in da komisija ni objavila jasne metodologije za izračun povprečnega mesečnega števila uporabnikov.

Podjetje deluje po hibridnem poslovnem modelu. FOTO: Clodagh Kilcoyne/Reuters

Po mnenju Zalanda njihov trgovski del ne bi smel spadati pod določila ADS, saj uporabniki v tem primeru kupujejo izdelke neposredno pri Zalando SE, ne pa prek posredniške platforme. Po njihovem izračunu bi moralo biti število uporabnikov, ki dejansko uporabljajo posredniške storitve (in s tem spadajo pod ADS), precej nižje od 45 milijonov. Komisija nasprotno trdi, da uporabniki na platformi Zalando ne morejo jasno ločiti med izdelki, ki jih prodaja Zalando, in tistimi, ki jih prodajajo tretji trgovci, zato celotna platforma spada pod regulacijo ADS.

Kako se izračunava število uporabnikov in zakaj je to sporno

Eden ključnih problemov v tem sporu je, da evropska komisija doslej še ni objavila jasne metodologije, po kateri določa, katera platforma presega prag 45 milijonov mesečnih uporabnikov. Čeprav ima komisija pooblastilo za sprejetje dodatne zakonodaje, ki bi določila to metodologijo, tega še ni storila.

To pomeni, da lahko različne platforme uporabljajo različne metode za štetje uporabnikov, kar ustvarja pravno negotovost in omogoča, da se nekatere platforme pritožijo na svojo uvrstitev med VLOP.

Zakonodaja je bila sprejeta predvsem za preprečevanje sistemskih tveganj, povezanih z dezinformacijami, širjenjem nezakonite vsebine in sovražnega govora. FOTO: Shutterstock

Zalando je evropski komisiji predložil dva različna izračuna glede na svoj poslovni model, a komisija je vztrajala, da ni mogoče natančno določiti, ali uporabniki vidijo izdelke Zalanda ali trgovcev tretjih oseb.

Argument Zalanda

Zalando tudi trdi, da glavni namen ADS ni relevanten za njihovo platformo. Zakonodaja je bila uvedena predvsem za preprečevanje sistemskih tveganj, povezanih z dezinformacijami, širjenjem nezakonite vsebine in sovražnega govora – to pa naj ne bi bilo problematično za Zalando, ki je osredotočen na prodajo oblačil in modnih izdelkov.

V svojem zadnjem poročilu o transparentnosti (april–september 2024) je Zalando navedel, da je v tem obdobju prejel 731 prijav glede neprimerne vsebine, a je moral odstraniti zgolj 111 objav, pri čemer ni prejel nobenih uradnih odredb od oblasti. To je po njihovem dokaz, da platforma ne ustvarja tveganj, zaradi katerih je bil uveden ADS.

Kaj pomeni odločitev sodišča

Če bo Splošno sodišče EU v Luksemburgu razsodilo v korist Zalanda, bi to lahko imelo daljnosežne posledice. Enak argument bi lahko uporabile tudi druge platforme, ki so izpodbijale svojo uvrstitev med VLOP.

Nestrinjanje z metodologijo so izrazile tudi nekatere pornografske spletne strani, med njimi največji Pornhub. FOTO: Shutterstock

Odločitev bo pomembno vplivala na prihodnjo regulacijo digitalnega trga v EU, saj bi komisija lahko bila prisiljena vzpostaviti bolj jasno metodologijo za določanje zelo velikih spletnih platform.

Odkar je ADS začel veljati, je komisija poleg obstoječih 19 VLOP identificirala še šest novih platform, ki sodijo v to kategorijo, ter sprožila več preiskav proti Facebooku, Instagramu, Tiktoku, X-u, Temuju in Aliexpressu zaradi domnevnih kršitev pravil.

Nobena od teh preiskav še ni zaključena, kar pomeni, da bo vprašanje implementacije ADS ostalo aktualno še kar nekaj časa. Če bo sodišče razsodilo proti komisiji, bo to verjetno prisililo regulatorje k večji jasnosti in pravni predvidljivosti.

Bo EU morala spremeniti način regulacije spletnih platform?

Spor med Zalandom in evropsko komisijo osvetljuje ključno težavo pri implementaciji ADS – pomanjkanje jasnih pravil o tem, kako se izračunava število uporabnikov platform. Če bo sodišče v Luksemburgu razsodilo v korist Zalanda, bo to pomenilo potencialno spremembo pravil igre za številne druge platforme, ki bi prav tako lahko zahtevale izvzetje iz najstrožjih regulacij.

Z metodologijo se prav tako ne strinja največji trgovec na svetu, ameriški Amazon. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters

Ne glede na razplet pa bo primer Zalanda močno vplival na prihodnost digitalne regulacije v EU in postavil vprašanja o tem, kako se bodo spletni giganti v prihodnje soočali z evropskimi pravili glede odgovornosti in transparentnosti.