Angleščina je po novem uradni jezik ZDA

Kot je obljubljal, je ameriški predsednik Donald Trump angleščino razglasil za uradni jezik v ZDA. Že vse od ustanovitve republike je bila angleščina nacionalni jezik in vsi zgodovinski dokumenti kot deklaracija o neodvisnosti in ustava so napisani v njej, je svojo odločitev obrazložil republikanski prvak: »Državno določeni jezik je središče združene in kohezivne družbe.«

Velika večina prebivalcev že od nekdaj govori jezik prvih evropskih priseljencev, pa čeprav je bil konec osemnajstega stoletja kongres razpravljal o pisanju zvezne zakonodaje tudi v nemščini.  Trumpa pa morda najbolj moti sedanja popustljivost do španščine, ki je v minulih desetletjih obveljala za neuradni drugi jezik v ZDA. Zaradi ponudbe španščine v šolah, zdravstvu in drugod se po tem prepričanju mnogim priseljencem iz Južne Amerike ni treba asimilirati.

Republikanski predsednik Donald Trump je za uradni jezik ZDA uzakonil angleščino. Foto: Kevin Lamarque/Reuters Pictures

Trump je tudi ukinil izvršni ukaz iz časov demokratskega predsednika Billa Clintona, ki je zahteval izboljšan dostop do uslug za vse osebe z omejenim znanjem angleščine. Govorjenje te bo po novem izvršnem ukazu prišlekom ponudilo skupni dom in jih spodbudilo k iskanju ameriških sanj. Ne bo jim odprlo le gospodarski vrat v gospodarstvo, piše v predsedniškem ukazu, ampak jim bo pomagalo k sodelovanju v skupnostih in nacionalnih tradicijah. »Ta ukaz prepoznava in slavi dolgo tradicijo večjezičnih ameriških državljanov, ki so se naučili angleščine ter jo posredovali svojim otrokom in prihodnjim generacijam.«

Trumpov odlok je bolj simboličen, saj ne predvideva nobenih sprememb v zveznih programih, in je  predvsem zmagoslavje novega ameriškega nacionalizma – ter gibanja, ki si že dolgo prizadeva za angleščino kot uradni jezik ZDA. Trideset zveznih držav je že sprejelo podobne zakonodaje. Ocenjujejo, da je v ZDA 42 milijonov špansko govorečih Američanov in tri milijone kitajsko govorečih, a so vsaj prvi na zadnjih volitvah v veliko večji meri kot pred tem volili sedanjega predsednika. Tisti z volilno pravico so se namreč priselili na zakonit način in z željo postati Američani, zato jih je v času prejšnjega demokratskega predsednika Joeja Bidna pogosto motila strpnost do milijonov ilegalnih migrantov.

Zid na meji ZDA z Mehiko. Foto: Jose Luis Gonzalez/Reuters

Trump je konec tedna na svojem družbenem omrežju Truth Social tudi razglasil, da je »invazija naše države« končana in meje za ilegalne migrante zaprte.  V januarju so na zabeležili najmanjše število ilegalnih prestopov  v desetletjih, ustavili so komaj nekaj več kot osem tisoč ljudi in še te takoj poslali nazaj.  V času Joeja Bidna je bilo prišlekov na mesec tudi po tristo tisoč in vsi so dobili pravico do azila ter datum za njeno preverjanje na sodišču. Tega se ilegalni migranti v ZDA pogosto izognejo in še pred zadnjim valom so domnevali, da jih je v državi na milijone.

Prejšnji valovi migrantov so v nasprotju s sedanjimi hitro spoznali, da brez dobrega znanja angleščine ne bo vzpenjanja do ameriških sanj. Med temi so bili tudi slovenski, ki so imeli svoje čase v Clevelandu v Ohiu pravi mali slovenski svet s skoraj izključno v trgovinah, odvetniških pisarnah in drugod, kot je v nedavnem intervjuju za Delo pripovedoval vodja slovenskega lektorata pri clevelandski državni univerzi Luka Zibelnik. Zaradi slovanskega naglasa so tudi njih zmerjali z nazivom »polack« in ambiciozni, kot so bili, so se hitro naučili dobre angleščine – ter se preselili v predmestja.

Kurenti na »slovenski« aveniji Clevelanda.. Foto: Barbara Kramžar

Danes je položaj drugačen že zaradi večje strpnosti med Američani za naglase, pa tudi zaradi tehnološkega napredka. Med nedavnim obiskom v bolnišnici prestolnice Washington so tudi meni, pa čeprav nisem bila bolnik, še pred tradicionalnim pozdravom v angleščini »how are you doing?« ponudili prevajanje v slovenščino z aplikacijo na prenosnem telefonu. Po eni strani mi je žal, da nisem preverila kvalitete prevoda.