Obvezniški trg dvomi o politiki ECB

V zadnjem obdobju se zdi, da so dvigi obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) nastavljeni na avtopilota in da sledijo vnaprej znani poti. Čeprav si tradicionalno trg ne želi nepredvidljivosti centralnih bank in si te tudi močno prizadevajo, da se vedejo predvidljivo in nam svoje odločitve nakažejo že vnaprej, pa se tokrat zdi, da obvezniški trg moti ravno predvidljivost ECB.

Na kaj merimo? Dvigi obrestnih mer v ECB, ki so namenjeni umiritvi inflacije, si sledijo kot po tekočem traku. Zadnji tako ni presenetil nikogar, kar pa je bilo moteče, je, da trg ni dobil nobenega zagotovila, da se bodo dvigi kaj kmalu ustavili. ECB ni ponudila nobenih smernic za naprej. Tudi njena predsednica Christine Lagarde je v izjavah, ki so sledile dvigu, povedala le, da trenutno ni možno določiti, kakšna bo pot naprej. Trg vedno bolj kaže, da se boji, da bomo pot nadaljevali z avtopilotom. Obvezniški trg je to jasno pokazal ob zadnjem, pričakovanem dvigu obrestnih mer. Donos nemške dveletne obveznice je zdrsnil pod nivo obrestne mere, ki jo je določila ECB. In vrednosti so od dviga ostale pod temi nivoji.

Gibanje Obrestne MereECB

Restriktivna monetarna politika, pri kateri so dvigi obrestnih mer le del slike, lahko ob prehitrem stopnjevanju kaj hitro zaduši gospodarstvo in povzroči nove probleme. Hitri dvigi so že pokazali zobe predvsem pri preplahu v bančnem sektorju, kjer so sicer tudi dobro kapitalizirane banke imele težave, ki so v jedru povezane prav z dvigi obrestnih mer.

Zdravilo lahko postane hujše od bolezni

Seveda naloga ECB še zdaleč ni lahka, saj ima poleg cilja znižanja inflacije na dva odstotka tudi cilj skrbeti za finančno stabilnost, stabilnost evra in še kaj. Da naloga ni lahka, se trgi dobro zavedajo in ravno tako se še kako dobro zavedajo tveganja, ki ga predstavlja visoka inflacija in za katero je zdravilo prav restriktivna monetarna politika. Vendar pa je to zdravilo kaj hitro lahko hujše od bolezni. Pravilno odmerjanje je nujno in napake pri odločitvah glede obrestnih mer niso nekaj, kar se nam v preteklosti ne bi že zgodilo. V Evropi nazadnje leta 2011, ko se je ECB kljub bližanju popotresnega sunka, ki ga je povzročila svetovna finančna kriza, odločila za dva dviga obrestnih mer.

ECB ne sme dovoliti, da bi bila talec svojih preteklih obljub ter besed, in se mora v primeru poslabšanja razmer na finančnem trgu odzvati hitro in, če je potrebno, obrniti smer. Tako mora močno paziti, da za ceno umiritve inflacije ne zaduši popolnoma bank in gospodarstva, ki je v Evropi močno odvisno od bančnega financiranja.

Trg je še vedno previden in dodatna zagotovila ali pojasnila, ki bi ga pomirila, bi bila še kako dobrodošla. Za zdaj pa lahko le računamo na to, da se ECB, kot vsi mi, iz svojih preteklih napakah uči in bi v primeru močnejšega poslabšanja razmer zategnila ročno zavoro pri dvigovanju obrestnih mer.