Največji kapital za podjetje: kontakti, dobri odnosi in pozitivna naravnanost

Podjetja, ki se zavedajo, kako pomembno je negovati poslovne odnose, imajo dobre temelje za rast in razvoj poslovnih priložnosti v regiji. »Ko smo pred 15 leti v naši regiji začeli povezovati podjetja v združenje BNI, ki na globalni ravni deluje že od leta 1985, smo na področju povezovanja podjetnikov in mreženja dejansko orali ledino. Danes nam je izraz mreženje zelo blizu, saj v programih večine poslovnih dogodkov vedno piše na primer 'odmor z mreženjem' ali 'kosilo z mreženjem'. Včasih tega ni bilo in bili smo prvi, ki smo vpeljevali koncept poslovnega mreženja v naš prostor. Takoj na začetku smo se spraševali, ali je pravilno mreženjski dogodek ali mrežniški dogodek. Skupaj s slavisti smo se odločili, da je pravilen izraz mrežniški dogodek,« je povedal Jernej Pirc, nacionalni direktor BNI Adria, ki že 15 let deluje v okviru globalne organizacije BNI.

Čeprav gre za splošno znan izraz, še vedno velikokrat naleti na napačno predstavo o tem, kaj je poslovno mreženje. »Mreženje ni prodaja. Na mrežniške dogodke pridemo z namenom, da koga spoznamo, se predstavimo in začnemo graditi medsebojni odnos in zaupanje. To je veščina, ki se jo je treba naučiti,« med drugim poudarja sogovornik, ki je prepričan, da je za podjetniško rast ključna kakovostna poslovna mreža.

Kakšne veščine potrebujemo za to, da smo dobri v mreženju?

Ključna veščina poslovnega mreženja je komunikacija. Veliko podjetnic in podjetnikov ne zna učinkovito predstaviti sebe in svojega posla ter predvsem ne znajo konkretno povedati, kakšni kontakti so zanje zanimivi, koga iščejo, kdo so njihove potencialne stranke, kdo so njihove sanjske stranke in s kakšnimi podjetji se želijo strateško povezati.

V BNI med drugim zares veliko pozornosti namenjamo učenju komunikacije – kako se predstaviti na strukturiran in učinkovit način. Ena od naših delavnic je namenjena seveda tudi mreženju. Kako se pripravimo na dogodek, kako na njem mrežimo in kaj je pomembno, da storimo po dogodku. Pri vseh teh veščinah in poslovnem mreženju gre za prepletanje prodaje in marketinga, pri čemer so v splošnem podjetniki najbolj šibki. In v tem delu jim mi zelo pomagamo. Najbolj me razveselijo pričevanja naših članov in članic, ki povedo, kako zelo so zrastli skozi aktivno delovanje v BNI.

Kaj je tisto, kar je treba pri pravilnem mreženju najbolj upoštevati? Kako se pripraviti na mrežniški dogodek?

Najprej moramo vedeti, na kakšen dogodek gremo, kakšna je naša ciljna publika oziroma s kom se želimo povezati, kdo bodo udeleženci konkretnega dogodka, in razmisliti, ali je tam potencial za nas. Vedno moramo imeti dovolj vizitk ali pa imamo vizitko kar na telefonu. Premisliti moramo, kako bomo pristopili k ljudem in kaj se bomo pogovarjali. Skozi govorico telesa ugotovimo, katera skupina je odprta, in tja lahko pristopimo. Dobro je več spraševati in poslušati ter manj govoriti, da zares spoznamo sogovornike. Kaj delajo, kdo so njihove potencialne stranke in kakšno mrežo imajo. To je zame odlična informacija. Če vem, koga sogovornik pozna, vem, ali je zato tudi zame zanimiv, saj me potencialno lahko poveže s svojimi kontakti. Seveda pa je temeljno, da z ljudmi zgradim medsebojni odnos in zaupanje. Šele ko mi ljudje zaupajo, so mi pripravljeni pomagati in me povezati z ljudmi, ki so pomembni za mojo podjetniško rast.

V poslovnem mreženju je glavno to, kar naredim po dogodku. Zahvalimo se organizatorju ter se na LinkedInu in drugih družabnih omrežjih povežemo z ljudmi, ki smo jih spoznali. Tako se nadaljuje gradnja odnosa in medsebojnega zaupanja. Še bolj pomembno pa je, da če smo se s sogovornikom dogovorili za sestanek po dogodku, to tudi storimo in se dogovorimo za termin osebnega srečanja ena na ena. In prav to je kronska aktivnost poslovnega mreženja.

Kako prepoznati, kdaj je mreženje resnično koristno in kdaj postane zgolj še ena poslovna fraza brez pravega učinka?

Najprej moramo vedeti, kaj je moj namen v poslovnem mreženju. Če je cilj, da pridobim nove stranke ali strateške povezave, moram v skladu s tem načrtovati svoje aktivnosti in spremljati rezultate. Tega je tudi sicer v poslu premalo. Premalokrat konkretno pogledamo, kakšne cilje si bomo zadali za naslednje leto in kaj bomo delali, da bomo te cilje tudi dosegli. Mreženje je ena od najbolj učinkovitih strategij za povečevanje obsega posla in zato si moramo zadati konkretne cilje ter predvsem določiti aktivnosti za doseganje teh ciljev. Mreženje v BNI je zelo usmerjeno in strukturirano, zato omogoča merjenje in spremljanje rezultatov. Prav to je ključno, saj podjetnikom omogoča časovno in tudi v drugih pogledih zelo učinkovito pridobivanje novih, boljših strank in strateških povezav, ki so ključne za naše podjetniške preboje.

Zunaj BNI se podjetniki prevečkrat tega ne zavedajo in potem je zanje mreženje res le še ena poslovna fraza brez pravega učinka.

Mreženje naj postane del naše strategije za podjetniško rast

Kakšen delež energije naj podjetje usmerja v mreženje, v vzpostavljanje odnosov?

Mreženje temelji na gradnji medsebojnih odnosov. Ni dovolj, da ljudje samo vedo, da obstajam, morajo nam tudi zaupati. Šele ko verjamejo, da to, kar govorim, tudi dostavim, so nam pripravljeni pomagati in nas priporočati. Gradnja odnosa pa zahteva svoj čas. In pomembno je, da podjetnik razume, da je čas, ki ga namenimo mreženju, naš poslovni čas. Mreženje je del našega posla in čas, ki mu ga namenimo, se šteje v naš poslovni čas. Prav zato v BNI veliko pozornosti namenjamo časovni učinkovitosti mreženja, ker – saj veste, ko se ljudje družimo, čas hitro mine in hitro lahko mreženje vzame več časa, kot je treba, da dosežemo rezultate.

Mreženje mora biti torej del naše poslovne strategije. Čas, ki ga namenimo mreženju, je naš poslovni čas. In aktivnosti mreženja moramo razumeti kot marketinško-prodajne aktivnosti, ki nam omogočajo poslovno rast in preboje.

Ali menite, da je mreženje bolj pomembno za začetnike v karieri ali za uveljavljene strokovnjake?

Mreženje je primerno za vsakogar, ki nenehno išče nove stranke. Po definiciji je podjetništvo nenehna rast in zato nikoli nisi na vrhu, nikoli ni konca in vedno iščeš nove priložnosti. Iščemo končne stranke, boljše stranke in tudi strateške povezave. In to delamo, če smo šele začetnik ali pa smo že uveljavljeni na trgu. Mogoče smo že zelo uspešni v Sloveniji in zdaj razmišljamo, kako v tujino. Z mreženjem zagotovo lahko pridemo do kakovostnih povezav, ki nam odprejo vrata v tujino. BNI kot globalna organizacija pri tem lahko pomaga in to je tudi ena od pomembnih lastnosti naše organizacije. Delujemo v več kot 75 državah sveta in združujemo več kot 11.000 podjetniških skupin po vsem svetu. Veliko našim podjetnikom sem že osebno pomagal odpreti vrata v tujino z zelo kakovostnimi povezavami. In to me zelo navdihuje za delo, ker vidim, kaj vse lahko podjetje pridobi s članstvom v takšni izjemni globalni organizaciji in koliko ljudem pomagamo pri podjetniški rasti in podjetniških prebojih.

Brez rasti po vašem mnenju podjetništvo ne more funkcionirati. O kakšni rasti govorimo – poslovni ali osebni?

O obeh, saj ne moreš poslovno rasti, če tudi osebno ne napreduješ. Ena od vrednot v BNI je vseživljenjsko učenje. Izvajamo veliko delavnic za boljše marketinško, prodajno in mrežniško delovanje. Člane učimo, kako se predstaviti, kako povedati, kaj delajo, koga iščejo, v čem so dobri. To sega tudi na področje osebne rasti, saj se premalokrat pohvalimo, sploh Slovenci, ki smo velikokrat bolj zadržani. Povedati moramo, v čem smo dobri. Pri tem ne gre za samohvalo. Znati moramo suvereno nastopati, da nas bodo ljudje dobro spoznali, nam zaupali in bili pripravljeni sodelovati z nami. V poslu moraš nenehno razmišljati o podjetniški rasti – na poslovni in osebni ravni.

Ljudje včasih ne vemo natančno, v čem smo dobri. Kako BNI pomaga podjetnikom odkriti, v čem so dobri?

Da, to se zelo povezuje s prejšnjim vprašanjem. Marsikateri podjetnik ali podjetnica skozi delovanje v BNI raziskuje in ugotovi, v čem so res dobri. Kaj res dobro zanjo. V čem najbolj uživajo. In tudi kateri deli njihovega posla so tudi najbolj dobičkonosni. Če združimo vse troje, pa to definira naše sanjske stranke. To so posli, ki jih znamo zelo kakovostno opraviti, v tem delu uživamo in so profitabilni. V delavnici »Postavljanje in doseganje ciljev« se osredotočamo prav na to in naši člani skozi to delavnico in tudi sicer skozi delovanje v BNI velikokrat spremenijo ali celo zamenjajo strategijo podjetniške rasti ali pa zamenjajo fokus v svojem podjetju. Veliko lepih transformacij sem doživel v teh letih dela s podjetniki in podjetnicami.

Mreženje ni samo skrb za širjenje poslovnih kontaktov. Je večplastna dejavnost, skoraj umetnost. Nam lahko opišete, kako poteka uspešno mreženje?

Najprej moramo razumeti, da mreženje ni prodaja. Ključna je, kot smo povedali, gradnja odnosov. Pomembno je, da hodimo na mrežniške dogodke, in sicer ne zato, da bomo delili svoje vizitke in širili svoje akcijske ponudbe, ampak da spoznamo ljudi, ki nam lahko pomagajo do novih strank ali strateških povezav. Pri mreženju ne gre za to, da prodajamo ljudem, ki jih imamo v svoji poslovni mreži, ampak da prodajamo »skozi njih«. Če želimo, da nas kdo priporoči, nas mora najprej spoznati. Tej fazi rečemo faza vidnosti – ko se srečamo na dogodku, si izmenjamo vizitke, kar še ni dovolj, da bo nekdo vedel, da smo zares dobri. Spoznati nas mora bolj globoko, pridobiti mora zaupanje v nas.

V svoji mreži si moramo zato zgraditi kredibilnost. Zase vemo, da smo dobri in odzivni, vendar dokler tega ne verjamejo drugi, nas ne bodo pripravljeni priporočati. Ljudem v svoji mreži pokažemo svojo kredibilnost z vsemi svojimi dejanji, besedami, rezultati, projekti in referencami. Gradnja kredibilnosti je druga faza.

Ni dovolj, da se samo včlanimo v neko združenje in hodimo na dogodke. Z ljudmi moramo namreč zgraditi odnose in se povezati. BNI dobro deluje, ker se člani vsak teden srečujejo na sestankih, na katerih imajo predstavitve in opisujejo svoje delo, svoje reference in predvsem vsakotedensko poučujejo svoje kolege, kakšne kontakte iščejo. Ko vzpostavimo medsebojno zaupanje, pa preidemo v tretjo fazo uspešnega poslovnega mreženja, to je faza profitabilnosti – ko nam nekdo zaupa in nam je pripravljen aktivno pomagati.

Torej moramo negovati vsak kontakt, ki ga spoznamo? Kakšen nasvet bi še dali mladim podjetnikom, ko začnejo v poslovnem svetu in se odločijo za vključitev v BNI?

Ko gledam nazaj, sem zelo napačno gledal na vsako poslovno interakcijo, ki sem jo imel v svoji 30-letni poslovni karieri. Spoznal sem zelo veliko ljudi, ampak nisem razumel, da je to samo začetek in da bi bilo dobro te stike negovati ter poglabljati, ker res ne vemo, kdaj koga potrebujemo, in to je največji kapital za podjetnika. Ni pomembno, koliko ljudi podjetnik pozna, ampak kako dobro drugi poznajo njega. Če bi danes znova začel svojo kariero, bi več časa namenil vsaki »vizitki«, ki sem jo prejel. V poslovnem mreženju res nikoli ne veš, kdaj te tvoj sogovornik lahko poveže s tvojo naslednjo stranko. Mogoče celo sanjsko stranko!

Ampak mreženje verjetno obrodi sadove samo, če tudi ta, ki je na drugi strani, razume odnose na tak način.

Niso vsi za vzajemno sodelovanje, vendar moram reči, da je po mojem opažanju takšnih zelo malo. Praktično vsi naši člani in tudi velika večina podjetnic in podjetnikov, ki samo obiščejo kakšen sestanek katere od naših 13 podjetniških skupin v Sloveniji, si želi in razume moč sodelovanja, povezovanja in medsebojne pomoči. Pa saj te principe v splošnem vsi sprejemamo. Ampak tisto, kar me razveseljuje, je, da to v BNI tudi delamo. Podjetnice in podjetniki v BNI si vsakodnevno pomagamo s povezavami, osebnimi priporočili in tudi na druge načine drug drugemu pomagamo pri podjetniški rasti. To je res nekaj zelo lepega in veliko dobrega skupno vnašamo v naš prostor.

Odnosi zahtevajo čas. Kako v tem hitrem tempu življenja lahko negujemo odnose, saj se nam velikokrat zdi, da nam stalno primanjkuje časa že za redno delo?

To je zelo kompleksno vprašanje, ker res vsi živimo s percepcijo, da je življenje hitro in da nimamo časa. Za začetek bo dobro, če si nehamo prigovarjati, da nimamo časa. Mogoče ne delamo pravih stvari na pravi način ob pravem času in ne živimo dovolj zavestno in ne vodimo svojega življenja, ampak dopuščamo, da ga vodijo drugi – ljudje, ki nas motijo pri delu, e-sporočila, telefonski klici in naš »popoldanski šport družabnih omrežij«. Ko to enkrat zaustavimo in zapremo vrata, telefon in računalnik ter se najprej zjutraj vprašamo, kaj moramo danes narediti, da bo današnji dan uspešen, da bomo bližje našim ciljem, in se tega tudi lotimo, kar naenkrat pridobimo veliko časa. Predvsem pa na ta način hitreje dosegamo svoje cilje.

Del našega vsakdana naj postane tudi razmišljanje predvsem o drugih. Tako odnosi postanejo del našega funkcioniranja. Imate čas, da enkrat na teden preletite svoje kontakte in pokličete koga, s katerim se že dolgo niste slišali? Seveda imate. In kako se bodo oni počutili ob vašem klicu? In kako se boste vi ob tem počutili? In ali se lahko skozi pogovor pojavi tudi kakšna poslovna priložnost? Morda zanje? Morda za vas? Mreženje ne vzame nujno veliko časa. Bolj je pomembno, da ga znamo izvajati. In pravilnega mreženja se lahko vsakdo nauči.

Se mi pa zdi pomembno poudariti še eno stvar, povezano s »pomanjkanjem časa že za redno delo«. Tudi to je mit. Ne gre za to, da ni dovolj časa. Gre za to, da si ne prizadevam dovolj za posel. Če je dan prekratek, moram nekaj spremeniti. Morda moram koga zaposliti ali pa zaposlene česa naučiti. Morda se moram naučiti pravilnega delegiranja. Morda si moram priznati, da sam česa pač ne znam. In podobno. Kaj je skupni imenovalec vsega naštetega – pogledati moram v ogledalo in razmisliti, kaj lahko jaz naredim, da bo moj posel tekel hitreje, bolj sproščeno in z manj zatikanj. Ni vedno lahko, ampak vedno se začne z mano in je odvisno od mene.

Za doseganje ciljev se mi zdi pomembno, da vsakodnevno naredim refleksijo dneva. Vendar ne, da pogledam, katera opravila sem zaključil in česa nisem, ampak kako je potekal moj dan in kako sem deloval. Ali s kakšnim opravilom odlašam. Kako je potekal težaven pogovor. Kje sem porabil več časa kot je potrebno. Za kaj sem si vzel premalo časa. Kako sem komuniciral. Ali sem preverjal z drugimi. Kako sem se odločal. Za katere stvar se še nisem odločil in zakaj ne. Če tako pogledamo v ogledalo vsak dan, bomo videli veliko priložnosti, kako lahko naredimo jutrišnji dan lepši in uspešnejši. Zelo enostavno. Ni pa najbolj lahko priznati samemu sebi, kje se moramo še izboljšati.

Temeljna filozofija, ki vključuje veliko pozitivne energije

Vaše ključne besede so sodelovanje, povezovanje, medsebojna pomoč. Katere pa so vaše glavne vrednote?

Delujemo po načelu sedmih vrednot. Prva in temeljna je »Givers Gain®« – kdor daje, pridobiva. Druge naše vrednote pa so še gradnja odnosov, vseživljenjsko učenje, tradicija in inovacije, pozitiven odnos, priznanje in sedma – odgovornost. Ta je za nas zelo pomembna, saj se zavedamo, da stvari delujejo, če delujemo odgovorno.

Kako BNI uresničuje načelo, da kdor daje, pridobiva?

To je temeljno načelo naše organizacije. Naši člani se vedno znova na lastni koži prepričajo, da temeljna filozofija BNI: »Givers gain®«, kar smo prevedli kot »Kdor daje, pridobiva«, deluje. Če jaz pomagam drugim, bodo tudi drugi želeli pomagati meni. Ni nujno, da bo prišla pomoč od tam, kjer sem jo prispeval jaz. Pričakujem pa, da če nekomu pomagam, bo tudi on naprej pomagal drugim. Če bo meni, bo super, če pa drugim, pa se bo tudi meni od nekod vrnilo. Tudi slovenski pregovori pravijo podobno: »Vse dobro se vrača« ali »Kar seješ, to žanješ«. To ni princip daj-dam. Daj-dam pomeni, da najprej ti pomagaj meni in potem bom jaz pomagal tebi Pa ni tako. Kdor daje, pridobiva pomeni, da če jaz pomagam drugim, bodo tudi drugi pripravljeni pomagati meni, in če vsi delamo enako, bomo skupno vsi pridobivali.

Gotovo je na vaših sestankih tudi možnost za izpostavljanje težav?

Na sestankih BNI ne, ker to ni produktivno. Kaj bi dobil nekdo, ki bi prišel v skupino tarnat? Tarnanje. Mi smo usmerjeni v medsebojno pomoč in podporo. Pri nas ne jamramo. Lahko pa iščemo rešitve, pomoč pri svojih kolegih. In vsi smo vedno z veseljem pripravljeni pomagati po svojih močeh. Mogoče s kakšno idejo, celo rešitvijo. Včasih pa je dovolj, da sogovornika že samo poslušamo.

Leta 2014 smo v BNI vpeljali krilatico 4P podjetnika, ki nas usmerja, da smo podjetniki profesionalni, predani, proaktivni in pozitivno naravni. In v pojasnilu pozitivne naravnanosti vključujemo, da podjetniki nismo osredotočeni na težave, ampak na rešitve. Torej ne jamramo, ampak iščemo pomoč in rešitve.

Vaš slogan je tudi #happybusiness. Kaj sporočate z njim?

Pri nas je vse pozitivno, vendar ne v smislu, da je vse super in smo vsi najboljši in brez težav, ampak da vedno iščemo rešitve in ne samo govorimo o težavah. Nekateri ljudje se napajajo s težavami, kdo bi vedel zaradi kakšnih travm, ali pa so tak način delovanja »podedovali«, pridobili.

Pri nas želimo ljudi potegniti iz tega vrtinca in številni resnično naredijo velik preskok. V naših skupinah vedno vlada zelo pozitiven duh, hkrati pa je pri nas možnost, da si pomagamo. Velika dodana vrednost naše skupnosti je, da imamo okrog sebe 20, 30 ljudi, ki nas zelo dobro poznajo in jih lahko kadar koli pokličem: »Imam problem. Kako si ga ti rešil? Imaš kakšen nasvet zame? Mi lahko kako pomagaš?«

BNI je zares izjemna skupnost, ki podjetnikom pomaga ne samo do novih strank, ampak je tudi izjemno pozitivno in podporno okolje.

Že 15 let povezani v veliko zgodbo o podjetniški rasti

BNI že 15 let skrbi za kulturo mreženja pri nas in širše. Na kakšni stopnji je bilo podjetniško mreženje, ko se je vse začelo, v primerjavi z današnjim?

Naredili smo velik korak naprej, ampak še vedno premalo ljudi razume moč mreženja in tudi premalo ljudi pravilno mreži. Te veščine se je treba naučiti in večina ljudi tega ne zna naravno početi. Ne znamo se dobro predstaviti, ne vemo, kako bi se sploh predstavili, da bi bilo najbolj učinkovito. Ko smo pred 15 leti začeli delovati v Sloveniji, se o mreženju praktično ni govorilo. Danes se mreženje pojavlja povsod in mi z velikim elanom še naprej širimo zavedanje o pomembnosti mreženja in načinih pravilnega mreženja za podjetniško rast in preboje.

Kako boste zaznamovali obletnico?

Ob 15-letnici združenja BNI bomo naredili akcijo #MojJunak. Naši člani so namreč hvaležni ljudem, ki so jih povabili v BNI, in to tudi velikokrat poudarijo. »Hvaležna sem odvetnici Špeli, ker me je pred petimi leti povabila v BNI. Če me ne bi, jaz ne bi zrastla poslovno in osebno tako, kot sem prav zaradi BNI,« je povedala ena od naših članic. Spodbudili bomo vse naše člane in članice, da se javno zahvalijo ljudem, ki so jih povabili v BNI in jim spremenili življenje – na poslovnem in osebnem nivoju.

Obletnico bomo zaznamovali tudi s posebnim dogodkom konec marca. Letošnja tema je »Beyond«. Pogledali bomo nazaj in naprej. Slišali bomo prebojne zgodbe o uspehih skozi BNI naših dolgoletnih članov in članic, ki nas bodo navdihnile še za naslednjih 15 let. Gostili pa bomo tudi izjemno strokovnjakinjo s področja umetne inteligence in tehnologij prihodnosti iz tujine, ki bo z nami delila misli o prihodnosti – »Beyond AI - What will our future look like in business and life!«. Zadnji dve leti je namreč vodila ekipo strokovnjakov v enem od največjih konglomeratov jugovzhodne Azije, ki so imeli nalogo, da za različne industrije – vertikale njihovega sistema – raziščejo, kakšna prihodnost jih čaka, da se nanjo lahko pripravijo, in z nami bo delila njihove ugotovitve ter kakšna prihodnost čaka nas in naše posle. Mislim, da tako vrhunskega strokovnjaka s področja UI, tehnologij prihodnosti in posla v Sloveniji še nismo gostili. Prihodnost se približuje hitreje in udarila bo močneje, kot morda pričakujemo, zato se tega predavanja še posebej veselim.

Vaše združenje povezuje več kot 250 slovenskih podjetij. Se je pri vseh članih izboljšal poslovni rezultat?

Večina naših članov doseže in preseže svoja pričakovanja. Najbolj uspešni pa so tisti, ki so najbolj aktivni. Proaktivnost je eden od P-jev 4P podjetnika, ki je temelj za uspeh v poslu. Aktivni, zasedeni smo vsi. Vprašanje pa je, ali delamo prave stvari, na pravi način, s pravimi ljudmi in ali je sploh pravi čas, da delamo, kar delamo. Zavestno delovanje je ključ. S cilji in konkretnim planom aktivnosti podprto delovanje pa osnova za uspeh. Ne samo v BNI, ampak v poslu na splošno.

Najbolj me navdušuje, ko slišim, da člani ustvarijo 10, 20, 50, nekateri celo 100 % celotnega prometa s strankami in posli, ki jih dobijo skozi BNI. Priložnostim za rast v BNI ni konca in radi sprejmemo podjetnice in podjetnike, ki imajo vizijo za razvoj svojega podjetja, in predvsem samo tiste, ki so za doseganje svoje vizije pripravljeni nekaj tudi narediti.

Kako politična in gospodarska klima vpliva na dinamiko mreženja in iskanja poslov?

Zelo. Vodim BNI v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, zato zelo opazim, kako različne politične situacije vplivajo na podjetniško klimo in podjetnike same. Mislim, da se politika ne zaveda svojega ključnega vpliva na delovanje podjetništva in da je podjetništvo večinski del gospodarstva. Ampak podjetništvo je bolj občutljivo kot srednja, velika podjetja, zato nas vsakršna politična nestabilnost ali slabe zakonodaje zelo zatresejo in pretresejo. Zato je ključno, da politika skrbi za ustrezno in stabilno okolje, da podjetnik lahko v miru dela svoj posel, zaposluje, skrbi za svoje zaposlene, okolje in skupnost.

Zelo podobno je tudi z gospodarsko klimo. Ko je gospodarstvo v konjunkturi, so podjetniki zasedeni in prevečkrat pozabijo na iskanje novih, boljših strank, ker se osredotočajo na vsakodnevno izvedbo poslov. In potem vedno pridejo gospodarski pretresi, ko se »čez noč« spremeni situacija in žal nekaterim podjetnikom zmanjka celoten ali velik del posla. In ker niso bili pripravljeni na to – in žal večina nima »evakuacijskih planov« –, je to lahko zanje pogubno.

Mislim, da moramo podjetniki vedno razmišljati o treh scenarijih. Prvi so naši »plani za rast«, ko realno ocenimo, kaj je dosegljivo in kako bomo to dosegli. Drugi so naši »športni plani« – kaj je možno, čeprav nismo prepričani, da zares lahko dosežemo. Ta scenarij naj bo naše osnovno vodilo, ki nas spodbuja, da gremo iz svoje cone udobja, iščemo inovativne nove ideje in dosegamo več, kot prevečkrat zaradi osebnih omejujočih prepričanj mislimo, da zmoremo. In tretji je »evakuacijski plan«, s katerim se pripravimo na najbolj črn scenarij, da nas noben nenapovedan sneg ne bo presenetil, ko pride zima.

Kdaj je pravi trenutek za včlanitev BNI?

Če se navežem na zgornje – podjetnik mora nenehno skrbeti za dotok novih, boljših strank in podjetniško rast. BNI je ena od strategij za pridobivanje novih poslov, ki je primerna za vse, ki nenehno iščejo boljše stranke ali strateške povezave za razvoj posla doma ali v tujini.

Zdi se mi, da na splošno prevečkrat zamudimo poslovne priložnosti, ker imamo vsi veliko omejujočih prepričanj. In če pogledam nazaj svojo poslovno kariero, sem vse velike korake delal skozi mreženje – ko me je kdo s kom povezal, mi koga predstavil. Poslovno mreženje ključno vpliva na naše poslovne uspehe. Vprašanje je le, ali to zavestno prepoznavam in ali želim to priložnost tudi zgrabiti v svoje roke in za svoj uspeh poskrbeti že danes.

Ste matematik. Kako vam koristijo matematična znanja? Mogoče kot način razmišljanja?

Moja prednost je analitičnost in kreativnost. Imam rad nove stvari, rad iščem priložnosti. Matematika ima rešitev za vsak problem, tudi če ni rešitve, je prav to rešitev. Jaz sem usmerjen v reševanje problemov z več neznankami. Danes, jutri, vedno. Za sebe, za druge, za vse.

---

Naročnik oglasne vsebine je BNI