Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Najslabši teden po finančnem zlomu

Na finančnih trgih teden odnesel letne prihodke avtomobilske industrije.
Tako slabe teden na svetovnih borzah se je nazadnje zgodil leta 2008, bolj so delnice zdrsnile še ob poletnem unovčevanju dobičkov avgusta 2011, a so se takrat padci razporedili na več tednov. FOTO: Aly Song/Reuters
Tako slabe teden na svetovnih borzah se je nazadnje zgodil leta 2008, bolj so delnice zdrsnile še ob poletnem unovčevanju dobičkov avgusta 2011, a so se takrat padci razporedili na več tednov. FOTO: Aly Song/Reuters
28. 2. 2020 | 19:17
12. 3. 2020 | 12:30
2:21
Svetovni finančni trgi tako slabega tedna niso doživeli že vse od finančnega zloma leta 2008. Indeks borze v Frankfurtu je zdrsnil za 13 odstotkov, podoben zdrs so doživele tudi delnice v ZDA.

Infografika Delo
Infografika Delo
Med evropskimi so najbolj strmoglavile delnice potovalnih agencij in letalskih prevoznikov. Delnice nemškega turističnega velikana Tui so izgubile kar 32 odstotkov. Približno četrtino so izgubili tudi letalski prevozniki EasyJet, Air France – KLM in britansko-španski IAG, okoli petino pa Lufhansa in Ryanair. V indeksu evropskih delnic Stoxx 600 je le petim uspelo obdržati vrednost. Svetovni trgi so izgubili okoli štiri bilijone dolarjev, kar je primerljivo z letnimi prihodki avtomobilske industrije.

Še najmanj, od tri do pet odstotkov, so ta teden zdrsnili finančni trgi Kitajske in okoliških finančnih središč, kar je povezano s postopno odpravo ukrepov za zajezitev širitve virusa na Kitajskem.

Zatresle so se tudi blagovne borze. Cena zlata je ta teden zdrsnila za tri odstotke, a je to še vedno štiri odstotke dražje kot na začetku leta. Za šestino se je pocenila nafta.

Vlagatelji se zdaj, podobno kot pred slabimi 12 leti, vse bolj bojijo, da bo koronavirus povzročil svetovno gospodarsko krizo. Analitiki sicer ocenjujejo, da so padci ekstremni glede na okoliščine, o katerih vlagatelji ne vedo prav veliko. Večina analitikov se strinja, da koronavirus ne bo povzročil dolgotrajnega gospodarskega zastoja, predvsem pa ne finančne krize. Pričakujejo tudi ukrepe centralnih bank za umiritev strahu.

Slabši teden so vlagatelji nazadnje doživeli med 3. in 10. oktobrom 2008, ko so spoznali, da brodoloma ameriških investicijskih bank (zgodil se je sredi septembra tistega leta) ne bo mogoče pokriti. To je v enem tednu indeks Dax oklestilo za 22 odstotkov, ameriški S&P 500 pa za 18 odstotkov.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine