Ladjedelstvo – za ene pokop, za druge nebesa

Tržič, Izola – »Če bi imeli denar in bi v največji ladjedelnici za križarke na svetu v Tržiču radi naročili veliko razkošno potniško ladjo, ki bi bila izdelana do leta 2025, na to lahko pozabite! V ladjedelnici Fincantieri imajo zmogljivosti zapolnjene do leta 2027 z naročili, vrednimi okoli 30 milijard evrov,« pravi ladjedelski inženir iz Križa Franco Cossutta. Ladjedelniške izgube spravljajo Hrvate v obup, italijanske ladjedelnice pa jahajo na zmagovalnem konju.

V Pulju dobro vedo, kako uspešno posluje velika skupina Fincantieri iz Tržiča, zato si že dolgo prizadevajo, da bi prepričali lastnike italijanske ladjedelniške skupine, da vstopi v podjetje. Toda po naših neuradnih informacijah se Fincantieri, ki že posluje z Brodosplitom, ogreva bolj za nakup reške Ladjedelnice 3. maj, vendar pod pogojem, da ne prevzame vseh zaposlenih na Reki (1326), temveč le dobro polovico, predvsem tiste, ki delajo v ladjedelnici, ne pa tudi v drugih dejavnostih podjetja.
 

Svetel primer tržiške skupine Fincantieri

Tržiška ladjedelnica, ki se postavlja z več kot 230-letno ladjedelsko tradicijo, se je znašla v hudih težavah sredi 60. let prejšnjega stoletja, ko se je začel zaton gradnje klasičnih linijskih potniških ladij. Zato so imeli veliko poguma, da so se kljub slabim izkušnjam le dobrih 20 let pozneje (leta 1988) spet odločili za potniške ladje, ne več za linijske, ampak za križarke. Od začetka 90. let gre njihova pot le še navzgor.

Če je bilo lani na vseh križarjenjih 25,8 milijona turistov, jih bo letos 27,2 milijona, vedo analitiki. Če ima Evropa 500 milijonov prebivalcev, jih je lani na križarjenja odšlo le 6,5 milijona (torej 1,3 odstotka vseh), ta delež bi lahko bil precej večji. Toda največje rasti pričakujejo na kitajskem trgu, kjer je lani na ladjah počitnikovalo 2,8 milijona Kitajcev.

»Govorimo o največji rasti gradnje križark v zgodovini. Med vsemi 109 naročenimi ladjami imamo 49 križark. Od leta 1990 smo jih izdelali 85, skupaj z že naročenimi, bo po morjih plulo 134 naših velikih potniških ladij, na katerih bo lahko potovalo 13 milijonov turistov oziroma bo na naših ladjah plul vsak tretji. Zadnje, ki smo jih izdelali, lahko prevažajo od 5000 do 6400 potnikov (Carnival Horizon),« je povedal Emanuele Macaluso iz družbe Fincantieri.
 

Bi tudi pri potniških križarkah posle lahko prevzeli Kitajci?

Ladjedelski inženir Franco Cossuta, ki se je izobraževal tudi na Pomorski šoli v Piranu, nato v Zagrebu in tujini ter je dolga leta sam projektiral ladje, pravi, da je Fincantieri že sklenil pismo o nameri s kitajskim ladjedelskim podjetjem CSSC iz Šanghaja, s čimer poskuša doseči določen tržni položaj na azijskem trgu. Toda konkurenčne tehnologije gradnje kakovostnih potniških ladij vendarle ni tako preprosto hitro osvojiti. »To je čisto druga ladjedelniška filozofija. Če navadna tovorna ladja za izdelavo potrebuje 10.000 načrtov, potem morate za potniško ladjo izdelati 30.000 projektov. Samo projektiranje potniške ladje vzame eno leto časa, gradnja trupa in opremljanje še dve. Od podpisa pogodbe do izročitve ladje torej najmanj tri leta. V Tržiču lahko na leto gradijo po dve veliki potniški ladji, dolgi okoli 330 metrov. V Italiji ima Fincantieri sedem ladjedelnic, na štirih celinah po vsem svetu 20. Zdaj kupujejo delež korejske ladjedelniške grupacije STX France predvsem zato, da bi lahko gradili še večje križarke. Bistvo križark pa ni le njihova velikost, ampak zelo zahtevna in vrhunska tehnologija, izjemen dizajn, kakovost in poleg skrbi za okolje tudi neizmerna skrb za varnost. Nove ladje so res nepotopljive, največ pozornosti namenjajo protipožarni varnosti. Če se je potopila Concordia, je bila to zgolj posledica napačne kapitanove odločitve. Ocenjujem, da bodo kitajski ladjedelci težko hitro pridobili vse izkušnje in znanje, da bi lahko razmeroma hitro konkurirale tržiškim ladjedelcem.«
 

Več deset slovenskih družb sodeluje pri gradnji križark

Fincantieri ima v Italiji neposredno zaposlenih 8500 delavcev, po vsem svetu 19.500. Samo v Italiji je 5000 dobaviteljskih podjetij, ki pomagajo razvijati, graditi, opremljati in vzdrževati plavajoča turistična mesta. Dele ladijskih trupov in cele trupe izdelujejo v neapeljski ladjedelnici Castellamare di Stabia, v splitskem Brodosplitu in v treh romunskih ladjedelnicah: Vard, Tulcea in Braila. Ko se bodo Fincantieri povezali še s STX France, računajo na 35.000 neposredno zaposlenih in vsaj 125.000 posredno zaposlenih. Franco Cossutta ocenjuje, da na enega redno zaposlenega pri gradnji takih ladij sodelujejo vsaj še trije zaposleni v kooperantskih družbah. Samo v Trstu je zaposlenih od 500 do 600 inženirjev različnih usmeritev, ki pomagajo pri projektiranju velikank. V tržiški ladjedelnici je neposredno zaposlenih 1500 delavcev, občasno pa v njej dobi delo 9000 delavcev, v deželi Furlaniji - Julijski krajini pa 14.000 iz petsto podjetij. Iz Slovenije z ladjedelnico Fincantieri sodeluje več deset slovenskih družb.



Najnovejši polletni poslovni rezultati družbe kažejo, da so imeli konec julija letos za 29,8 milijarde evrov naročil in kar 109 naročenih ladij, ki jih morajo izdelati do leta 2027. To uvršča ladjedelnico Fincantieri na prvo mesto (za potniške ladje) na svetu in zagotavlja za več let dela vsem italijanskim ladjedelnicam. Tržiška ladjedelnica ne izdeluje samo križark, ampak so pomemben del naročil tudi ladje ameriške in italijanske vojne mornarice, izdelujejo tudi ladje za posebne namene, trajekte in mega jahte. Zaradi ugleda, ki ga v Italiji uživa Fincantieri, so nekateri predstavniki vlade celo zahtevali, da bi morali gradnjo novega cestnega viadukta v Genovi zaupati prav družbi Fincantieri zaradi njenih varnostnih in strokovnih referenc.
 

Izolska ladjedelnica klonila pred špekulanti

Slovenija je imela Ladjedelnico Izola, ki je po izjavah njenih lastnikov (Marjan Jovanovič iz Galeba Marketing) več let poslovala z izgubo. Lastniki so že leta 2007 ladjedelniško zemljišče (malo manj kot štiri hektare) prodali Kraškemu Zidarju in Konstruktorju ter zanj iztržili 21 milijonov evrov (skoraj 600 evrov za kvadratni meter). Kljub prodaji in selitvi doka se je izkazalo, da Ladjedelnica d. d. Izola še zmeraj posluje na omenjenem zemljišču. Ukvarja se s popravilom jaht, čolnov in občasnim popravilom manjših ladij. DUTB želi zemljišče prodati, toda lastniki Ladjedelnice trdijo, da bi jim morali lastniki odplačati še pristaniško infrastrukturo (pomol, obalni zid, inštalacije), ki jih vrednotijo na več kot milijon evrov. Glede tega, ali so prodali zemljišče z infrastrukturo vred ali mora DUTB res še doplačati infrastrukturo, poteka sodni spor, ki še ni rešen. V izolski občini pa še niso sprejeli prostorskega načrta, ki bi kupce prepričal, da se izplača investirati več milijonov v ta del zemljišča. Izolska ladjedelnica je bila pomembna zgolj kot popravljalnica jaht in manjših plovil. Tu ni šlo za resnejši ladjedelski posel in ladjedelnico so navidezno umaknili zaradi nepremičninskih špekulacij. Toda pomorska država nekje potrebuje popravljalnico plovil.