Krški nuklearki soglasje za podaljšanje obratovanja

Ministrstvo za okolje in prostor je Nuklearni elektrarni Krško (Nek) izdalo okoljsko soglasje za podaljšanje obratovanja. S tem je končan postopek presoje vplivov na okolje, ki so ga v Neku opravili po lanskem remontu, s katerim so elektrarno pripravili na obratovanje za dodatnih 20 let, do leta 2043.

Na ministrstvu za okolje in prostor v predstavitvi podrobnosti izdanega okoljskega soglasja sodelujejo okoljski minister Uroš Brežan, minister za infrastrukturo Bojan Kumer in predsednik uprave Neka Stanislav Rožman. 

Brežan je povedal, da je ministrstvo izvedlo okoljsko presojo, odločbo pa so izdali 13. januarja in je na poti do vseh deležnikov, tudi tujih držav. Skupino 30 držav sta vodili Nemčija in Velika Britanija. V postopku so sodelovale vse sosednje države in Nemčija, strokovnjaki in delegacije Italije in Avstrije. Dokumentacijo so dobile tudi nevladne organizacije. V Sloveniji so nevladne organizacije tožile, sodišče pa je odločilo, da mora biti opravljena okoljska presoja.

Danes, 16. januarja, so okoljevarstveno odločbo dobili tudi v Neku in tudi vsi deležniki. Zdaj teče 30-dnevni rok za pritožbe.

Preveriti so morali potresno in drugo varnost, tudi segrevanje vode je bilo vključeno. Uprava za jedrsko varnost redno nadzira Nek in izboljšave. Varnostnih tveganj pri normalnem obratovanju ni, je pa tudi toliko izboljšav, da modeli ne kažejo večjih tveganj. Postopek je bil izpeljan po najvišjih standardih, je zagotovil Brežan, ki se bo vsem sodelujočim državam zahvalil. Nek je zagotovil veliko strokovno ekipo. To je prvi tak postopek v Evropski uniji.

Gre za dve leti in tri mesece dolg postopek, je dodal Kumer. Kot je dodal, je zanje pomembno, da se izvede varnostna nadgradnja suhega skladišča jedrskih odpadkov. Dobro je, da imamo jedrsko proizvodnjo pod nadzorom in da prihodnjo zimo ne bo težav. Gre za zanesljiv in konkurenčen vir, pravi Kumer.

Rožman je povedal, da je bil postopek izjemno zahteven, zajemal je 50 strokovnjakov iz Slovenije in Hrvaške. Nek mora izpolniti še nekaj postopkov, a so vsi v zaključni fazi, pravi Rožman. Tudi desetletni varnostni pregled je že v končni fazi. Prenos iztrošenega goriva v suho skladišče se bo začel marca in končal aprila.

Potres ni velika težava

Druga jedrska elektrarna je prioriteta, a treba bo izvesti še nekaj postopkov, da bo referendum vsebinski, še v tem mandatu. Postopki za državni prostorski načrt pa potekajo, je dejal Kumer. Brežan je dodal, da prostorski načrt dopolnjujejo. Slovenija je zavezana za gradnjo skladišča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, je spomnil Kumer in dodal, da je ta projekt tudi v teku. Danes ocenjevati, kakšne bodo razmere ob začetku druge jedrske elektrarne, največjega projekta v Sloveniji, ni smotrno.

Nek je v boljši kondiciji kot kadarkoli doslej, je dejal Rožman, zato bo še naprej zanesljivo dobavljal pasivno energijo. Sloveniji manjka med 25 in 30 odstotkov elektrike, Hrvaški tudi 25 odstotkov, zato Rožman podpira gradnjo hidroelektrarn.

Avstrijska javnost je bila zelo vključena, posvet v Gradcu je trajal deset ur, je povedal Brežan in zagotovil, da so odgovorili na vse pomisleke. Potresna varnost je bila zelo pomemben segment, Nek je bil grajen po ameriških standardih za potresno varnost, poleg tega so v Neku vseskozi izvajali protipotresne nadgradnje. Vsi potresni pospeški so bili preračunani, izkazalo pa se je, da Nek zdrži tudi močnejše potrese. Ob potresih v Zagrebu in Petrinji se je elektrarna izključila, škode pa ni bilo. Skrbelo bi nas lahko ob potresih sedme stopnje.

Odnos sosednjih držav do drugega bloka bo podoben kot ob postopku podaljšanja obratovanja sedanje elektrarne, meni Brežan. Avstrija in Italija sta poslali delegaciji, na tak transparenten način želijo delovati tudi naprej.

Kako bo šla preobrazba prometa, bo določil spremenjen nacionalni energetski in podnebni načrt. Kumer je še omenil, da je izkoristek električnega avtomobila boljši kot izkoristek klasičnega avtomobila. Priznal pa je, da je bila lani Slovenija le 70-odstotno samopreskrbna, vendar ni bilo nobenih motenj v preskrbi, saj je Slovenija dobro vpeta v evropsko električno omrežje. Kumer je še napovedal, da se bodo prihodnji petek začeli ukvarjati s preskrbo za prihodnjo zimo.

V časih, ko so bile te stvari na mizi, so bile razmere drugačne, je o izklapljanju razsvetljave na avtocestah dejal Kumer. Zdaj bi bilo treba narediti novo oceno.

Lanski remont krške nuklearke je bil zadnji v prvotno načrtovani 40-letni obratovalni dobi elektrarne. Ta je zdaj tehnološko pripravljena na dolgoročno obratovanje do leta 2043. Po zaključenih tehnoloških posodobitvah izpolnjuje tudi merila, ki jih za dolgoročno obratovanje jedrskih elektrarn opredeljuje taksonomija EU. Letos bodo v elektrarni zaključili še tretji občasni varnostni pregled, s katerim uprava za jedrsko varnost preveri, ali je elektrarna sposobna varno obratovati naslednjih deset let.

Predsednik uprave Neka Rožman po 34 letih na čelu elektrarne aprila njeno vodenje predaja dosedanjemu vodji proizvodnje Gorazdu Pfeiferju.

Stabilno delovanje

Nuklearna elektrarna Krško je tudi v teh ekstremnih okoliščinah delovala stabilno in s polno močjo. Sedmič v obratovalni dobi je neprekinjeno obratovala od remonta do remonta, kar za 32. gorivni ciklus, ki se je končal 30. septembra, pomeni 513 dni. Lanska proizvodnja je bila manj kot dva odstotka nižja od načrtovanih 5,4 milijarde kilovatnih ur (kWh) električne energije. Za letos, ko ne bo remonta, je načrtovana proizvodnja več kot šest milijard kWh elektrike. Nek pokriva 20 odstotkov porabe električne energije v Sloveniji in 14 odstotkov na Hrvaškem.

Po lanskem remontu bo letos proizvodnja elektrike najbrž rekordna. FOTO: Leon Vidic/Delo

Med remontom so izvedli vseh 14 načrtovanih posodobitev.  Z zamenjavo visokotlačne turbine – še zadnjega sklopa na gredi turbina-generator-vzbujalnik, ki še ni bil zamenjan – so pridobili dodaten odstotek povečanja moči elektrarne. Letos pa bo s prestavitvijo prvih 592 izrabljenih gorivnih elementov iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče v celoti končana desetletna tehnološka nadgradnja za povečanje odpornosti elektrarne na ekstremne naravne in druge pojave.

Med načrtovanimi posodobitvami v prihodnjih letih so tudi zamenjava izmenjalnika za hlajenje komponent, posodobitev radioloških monitorjev in sistemov tehničnega varovanja elektrarne. V okviru priprave na predajo nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v skladu z meddržavno pogodbo pa tudi posodobitev in prilagoditev sistemov ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

 V postopku presoje vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovanja elektrarne do leta 2043, ki ga vodi ministrstvo za okolje in prostor, je Nek izvedla vse potrebne upravne korake v skladu s slovensko zakonodajo, EU-direktivo in konvencijo espoo. V Sloveniji je bila izvedena javna razgrnitev dokumentov, pridobljena so bila mnenja nosilcev urejanja prostora, izvedena je bila ustna obravnava s stranskimi udeleženci ter podani pisni odgovori na vsa prejeta mnenja, komentarje in pripombe.

V postopek čezmejne presoje so se vključile Hrvaška, Avstrija, Italija, Madžarska in Nemčija. Tudi v tem postopku so bile izvedene javne razgrnitve dokumentacije, javne predstavitve in obravnave ter tehnične konzultacije. Podani so bili pisni odgovori na vse prejete komentarje in pripombe.

V skladu s slovensko zakonodajo bo Nek letos končal tretji občasni varnostni pregled. Ta obsežni pregled je ob vsem upravnem nadzoru dodatno orodje, s katerim uprava za jedrsko varnost v skladu s smernicami Mednarodne agencije za atomsko energijo preveri, ali je elektrarna sposobna varno obratovati naslednjih deset let.