V dvanajst razvojnih regij prihaja 347 milijonov evrov

»Opravljeno je bilo veliko delo,« je danes v Trbovljah ob podpisu prvega dodatka k dogovorom za razvoj regij dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Dogovor so podpisali vodilni razvojnih svetov vseh dvanajstih razvojnih regij, kar je svojevrsten precedens. V dodatku je 93 projektov v skupni vrednosti 347 milijonov evrov, sofinanciranih z 210 milijoni evrov. Prav tako pa ni naključje, da so za kraj podpisa izbrali Zasavsko regijo, ki po stopnji razvitosti za Osrednjeslovensko zaostaja skoraj za četrt stoletja.

»Višina bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca v Zasavski regiji je v letu 2023 le nekoliko presegla višino BDP na prebivalca v Osrednjeslovenski regiji leta 2000 – kar pomeni, da je bila Zasavska regija leta 2023 na stopnji razvitosti Osrednjeslovenske regije izpred 23 let. In to želimo spremeniti oziroma že spreminjamo z regionalnim razvojem 2.0,« je poudaril minister. Predsednik razvojnega sveta Zasavske regije, hrastniški župan Marko Funkl, pa je spomnil tudi na kazalnik, ki »Zasavje postavlja med najboljše«, kot je dejal - in to je po dolžini vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, s katerimi se ponaša regija.

Dogovor za razvoj regij (DRR) je sicer del kohezije v obdobju 2021-2027, je še pojasnil Jevšek. Gre kar za 3,2 milijarde evrov težak »paket«, v katerem je okrog 460 milijonov evrov namenjenih mehanizmu za razvoj regij. Razvojni sveti regij so po ministrovi oceni »dobro opravili nalogo«, saj da je »določiti projekt znotraj regije z, denimo, 27 občinami, zahtevna naloga«. Zdaj še pregledujejo vloge, ki jim jih v prvi fazi ni uspelo, naslednji podpis dogovora pa je minister napovedal za »konec maja, začetek junija«.

Prijavljenih projektov 1,5-krat več od razpisanih

Skupna vrednost razpisanih sredstev sofinanciranja v okviru t. i. DRR, dogovora za razvoj regij, znaša 458,54 milijona evrov, skupna vrednost prijavljenih projektov pa je kar 732,24 milijona evrov. V prvi dodatek so vključeni projekti s področij podjetniških inkubatorjev, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo, regijskih centrov mobilnosti in regionalnih celostnih prometnih strategij.

Minister Aleksander Jevšek. FOTO: Koka Press/Katja Kodba

Za ministra Jevška je dogovor za razvoj regij pomemben instrument regionalne politike, ki krepi razvojne moči regij na podlagi lastnih razvojnih potencialov in globalnih priložnosti: »Namen mehanizma DRR je dvig kakovosti življenja v vseh regijah, zmanjšati regionalne razlike med regijami in da vse slovenske regije razvojno dohitijo evropske.« Poseben pomen v procesu oblikovanja dogovorov za razvoj regij ima po besedah ministra teritorialni razvojni dialog, ki temelji na partnerstvu in usklajevanju. Le s povezovanjem vseh treh ravni – lokalne, regionalne in državne – lahko oblikujemo celovite in trajnostne rešitve, ki bodo imele resničen vpliv na kakovost življenja v vseh naših regijah.«

Spremembe zakona v kratkem v vladno proceduro

Spremenjeni zakon o spodbujanju skladnega regionalnega je že v medresorskem usklajevanju, je spomnil minister, v vladni postopek pa ga bodo posredovali predvidoma maja ali junija.

»Z zakonom želimo dati večji pomen regijam, jih okrepiti in opolnomočiti. Regije želimo vključiti v teritorialni dialog že na samem začetku priprave strateških in izvedbenih dokumentov. Odločanje o financiranju regijskih projektov pa spustiti na raven regije. Regije bodo tiste, ki bodo odločale o regijskih projektih, glede na razvojne cilje in prioritete,« je dejal minister, za Delo pa dodal, da v noveliranem zakonu ne prejudicirajo vprašanja pokrajin, temveč da se osredotočajo v razvoj regij in »ne v politično dimenzijo, ki jo pokrajine sicer vsebujejo«.

Anja Šerc, direktorica Regionalne razvojne agencije Zasavje. FOTO: Polona Malovrh

Kot je povedala Anja Šerc, direktorica Regionalne razvojne agencije Zasavje, je v zasavskem teritorialnem razvojnem dialogu sicer dvanajst projektov; enega že izvajajo, za četverico so dogovor podpisali danes, sedem jih še čaka na končni sklep. »Je pa Zasavje ena redkih, če ne edina regija, kjer se je vsem županom uspelo dogovoriti, da kot regijskega podprejo projekt dveh občin - Zelena vez Ojstro,« je sodelovanje med zasavskimi občinskimi možmi pohvalila Šerčeva.

Med pomembnimi spodbudami za razvoj Zasavja dr. Jevšek ni pozabil omeniti tudi kohezijskih sredstev iz Sklada za pravični prehod, ki so namenjena izključno premogovnima regijama - Zasavju in Savinjski oziroma Šaleški regiji. V tem okviru je za ukrepe na področju gospodarstva, razvoja, podjetniške infrastrukture, izobraževanja in usposabljanja v Zasavju predvidenih približno 75 milijonov evrov, ki jih izvajajo različna ministrstva.

Sofinancirani štirje zasavski projekti

Zadnji podpisnik dodatka številka 1 k dogovoru za razvoj regij z ministrom Jevškom je bil Marko Funkl. FOTO: R. B.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj  je kot posredniško telo v letu 2023 v okviru Sklada za pravični prehod za Zasavsko regijo objavilo dva javna razpisa in do konca leta 2024 je bilo na podlagi navedenih razpisov odobreno sofinanciranje štirih projektov v skupni višini dobrih 13 milijonov evrov; med njimi so Poslovna cona Rudnik Hrastnik, za katero sta minister in župan Funkl 1,6 milijona evrov vredno pogodbo o sofinanciranju prav tako podpisala danes, ter poslovni coni Lakonca v Trbovljah in Kisovec 2 v Zagorju in podjetniški inkubator Kompreshaus Hrastnik.

Večkrat slišim kritike, da Slovenija slabo črpa evropska sredstva, je v Trbovljah še dejal minister Jevšek in dodal, da je trenutno vendarle podpisanih za 1,1 milijarde evrov odločitev ter optimistično zaključil: »Storili bomo vse, da konec leta 2029 v evropski blagajni ne pustimo niti centa evropskega denarja.« Gostitelj, trboveljski župan mag. Zoran Poznič je »skupno solidarnost«, ki jo je v obliki »skupinskega« podpisa dodatka številka ena k dogovoru za razvoj regij pozdravil, rekoč, da je »v teh norih časih, ko se manipulira z vsemi in povsod, še toliko bolj pomembno stopiti skupaj«.