Izmuzljivi ideal: avtonomne preskrbovalne verige

Napredne tehnologije pretresajo svet preskrbovalnih verig. Hiter razvoj tehnologij generativne umetne inteligence, analitike, avtomatizacije, strojnega učenja, interneta stvari (IoT), veriženja blokov in omrežij 5G obljublja vse pametnejše preskrbovalne verige.

To si lahko obetamo predvsem na področju upravljanja preskrbovalnih verig, kjer se podjetja že danes lahko (precej) hitreje odzovejo na vsakodnevne zahteve strank, se proaktivno lotijo reševanja težav ter zmanjšajo število napak in neučinkovitosti v lastnem poslovanju. Sodobna tehnologija lahko zagotovi večjo vidljivost, preglednost in sledljivost blaga. Toda pogled v prihodnost seže še dlje, saj ta obljublja avtonomne, samoučeče se stroje in sisteme, ki avtonomno upravljajo širši proces preskrbovalne verige, celo brez posredovanja ljudi.

Avtonomna preskrbovalna veriga uporablja napredne tehnologije, kot so avtomatizacija robotskih procesov (RPA), umetna inteligenca in internet stvari (IoT), za izvajanje operacij preskrbovalne verige z nič ali zelo malo človeškega posredovanja. Čeprav še nobena preskrbovalna veriga ni popolnoma avtonomna, lahko pričakujemo vse več naložb, ki bodo usmerjene v dosego tega cilja/ideala.

Po avtomatizaciji … avtomatizacija

Avtomatizacija procesov v preskrbovalni verigi, vključno z nabavo, logistiko, načrtovanjem povpraševanja in proizvodnjo, izboljšuje njeno odzivnost in odpornost. Recept je jasen: še več avtomatizacije oziroma avtomatizirati vse, kar se avtomatizirati da. Visoka stopnja avtomatizacije deležnikom v preskrbovalni verigi omogoča, da povečajo učinkovitost poslovanja kljub izzivom, kot sta (nenehno) pomanjkanje delovne sile in nestanovitnost trga, poleg tega so tehnološko opremljena in podatkovno gnana podjetja bolj odporna proti (prihodnjim) šokom v dobavni verigi.

V lanski raziskavi podjetja EY je dobra tretjina (35 odstotkov) vodij preskrbovalnih verig dejala, da bodo te pri njih do leta 2030 večinoma avtonomne, dodatnih 27 odstotkov jih enako napoveduje za leto 2035. A izziv je večji, kot je videti na prvi pogled. Predvsem pa ni rešljiv z nakupom še ene programske in ali strojne rešitve.

Avtonomnost je trd oreh

Bistvo izziva vzpostavitve avtonomne preskrbovalne verige ni v tem, kaj tehnologija lahko ali ne (z)more narediti, temveč v tem, kako sinhronizirati aktivnosti in ukrepe v celotni verigi ter uvesti zaupanja vredno samodejno odločanje. Takšna veriga vključuje avtomatizirano načrtovanje in odločanje v nabavi, dinamično načrtovanje proizvodnje glede na natančne zahteve in omejitve ter avtonomna vozila, kot so tovornjaki, viličarji in brezpilotni letalniki (beri: droni), ki imajo pomembno vlogo pri transportu, logistiki in upravljanju zalog. Je mar odsotnost avtonomnih (tovornih) vozil ozko grlo? Mogoče, a do popolne avtonomnosti bo treba streti še veliko trdih tehnoloških orehov. Kje in kako se jih lotiti?

Temeljita prenova ali prenova temeljev?

Včasih je stvari bolje začeti znova kot pa spreminjati staro stanje ali rešitve. Preskrbovalne verige so bile desetletja (z)grajene linearno, z operativnimi modeli, ki so to linearnost še utrjevali. To je vodilo do silosnih ureditev, v katere so bili ujeti predvsem podatki. Izmenjava podatkov pa je ključnega pomena za celotno preskrbovalno verigo. Če naj ta postane (večinoma) avtonomna, si morajo akterji bliskovito hitro izmenjevati podatke in sinhronizirati aktivnosti.

Omenjena raziskava med vodji preskrbovalnih verig je pokazala, da je 22 odstotkov podjetij pri poslovanju vezanih na osnovno uporabo elektronske pošte in tabel oziroma preglednic, kar seveda ni primerno za uvajanje avtonomije v preskrbovalnih verigah. Šepa tudi integracija med različnimi sistemi in aplikacijami. Med anketiranci jih je 42 odstotkov potrdilo, da uporabljajo orodja v računalniškem oblaku za racionalizacijo poslovanja, a jih le 18 odstotkov uporablja tudi oblačne analitične rešitve. Še slabše je pri delu s podatki. Le vsako šesto obravnavano podjetje, pa gre za velikane iz sveta preskrbovalnih verig, premore celovit digitalni ekosistem, ki izkorišča podatkovno jezero, oblak ter analitiko na celotni poti preskrbovalne verige. »Osvobajanje« podatkov ostaja glavna ovira za resnično preobrazbo preskrbovalnih verig. Le tri odstotke anketirancev meni, da lahko dostopajo do kakovostnih informacij in nato ukrepajo v svojih vrednostnih verigah ter razumejo posledice sprememb v celotni preskrbovalni verigi.

Naj odločajo ljudje ali algoritmi?

Mogoče oboji? Pri sprejemanju strateških odločitev bi morali glavno besedo še naprej imeti ljudje, vendar lahko pri rutinskih in celo »napol« zahtevnih odločitvah samodejne tehnologije preskrbovalne verige z umetno inteligenco že danes poskrbijo za najboljšo izbiro v okviru opredeljenih parametrov. Poleg tega se umetna inteligenca v dobavni verigi še naprej uči in razvija, zato se nam zdi, da bi že kmalu lahko prevzela sprejemanje številnih odločitev. Če ji bomo to (do)pustili … in si priznali, da ljudje še vedno (pre)pogosto delujemo reaktivno namesto proaktivno.