Potres v svetu umetne inteligence

Tekma za prevlado na področju umetne inteligence se je prejšnji teden močno razplamtela, ko je kitajski klepetalni bot deepseek, novo čudo iz sveta umetne inteligence, iz ameriškega tehnološkega indeksa Nasdaq Composite­ izbrisal bilijon oziroma tisoč milijard dolarjev. To, da je vse, kar je povezano z umetno inteligenco,­ danes močno napihnjeno in zato precenjeno, so najbolj jasno pokazali vlagatelji, ki so hiteli prodajati delnice tehnoloških podjetij.

Pojav kitajskega zagonskega podjet­ja DeepSeek in istoimenske rešitve, konkurenta podjetju OpenAI in njegovemu orodju chatgpt, je z neverjetno lahkoto zamajal vero v ameriški razcvet umetne inteligence. Zakaj? Sicer je še prezgodaj trditi, toda pavšalna ocena je, da z bistveno manj strojnimi (in finančnimi) viri zagotavlja podobno učinkovitost. Koliko je bistveno manj? Kar 95 odstotkov manj … Podjetje DeepSeek je naved­lo, da je za učenje svojega modela umetne inteligence porabilo šest milijonov dolarjev, kar je bistveno manj od »na stotine« milijonov dolarjev, ki so jih za učenje svojih rešitev porabili ameriški tehnološki velikani. Pri tem so kitajski inženirji dosegli (in javno objavili) vrsto izboljšav na področju učenja modela, pri čemer se to lahko izvaja tudi lokalno, na namiznem ali prenosnem računalniku, obenem za poizvedbe in pripravo odgovorov porabi le približno desetino električne energije tekmecev. Impresivno.

Posledice so že tu. Podjetje Nvidia, vodilni proizvajalec računalniških čipov, ki poganjajo modele umetne inteligence, ni več največ vredno podjetje, ki kotira na borzi v ZDA. Potem ko so njegove delnice v enem dnevu padle za 17 odstotkov in je tržna vrednost izgubila skoraj 600 milijard dolarjev, ga je na vrhu prehitel Apple. Pa ni bolelo le Nvidie. Googlova matična družba je izgubila 100 milijard dolarjev, Microsoft pa (zgolj) sedem milijard. Zakaj je to pomembno? Padec vrednosti družbe Nvidia je bil največji v zgodovini ameriške borze. In takšni dogodki dajo misliti. Celo ameriški predsednik Donald Trump je komentiral dogajanje in dejal, da »bi moral biti DeepSeek opozorilo za ameriško industrijo, da se mora bolj osredotočiti in dobiti tekmo na področju umetne inteligence«. Nevarnost tehnološke prevlade Kitajske je očitno velika: ZDA so napovedale, da bodo za razvoj infrastrukture za umetno inteligenco domačim podjetjem, med katerimi največ stavijo prav na Oracle, Nvidio in OpenAI, namenile kar 500 milijard ameriških dolarjev. Pa bo zgolj denar dovolj?

Poraba denarja med velikimi tehnološkimi podjetji je v preteklih letih skokovito narasla v tekmi za generativno umetno inteligenco, pri čemer so veliki akterji v industriji napovedali, da bodo izdatke še povečali. OpenAI je oznanil, da bo takoj vpregel 100 milijard dolarjev, Microsoft naj bi letos porabil 80 milijard dolarjev za infrastrukturo umetne inteligence. Izvršni direktor Microsofta Satya Nadella je razkril, da namerava podjetje nameniti pomemben del tega financiranja za izgradnjo podatkovnih centrov, usposabljanje modelov umetne inteligence in uvajanje aplikacij pri strankah. Tudi izvršni direktor podjetja Meta Mark Zuckerberg je pred kratkim napovedal, da namerava prihodnje leto porabiti do 65 milijard dolarjev za projekte, povezane z umetno inteligenco, vključno z naložbami v novo infrastrukturo podatkovnih centrov in agresivnim najemanjem kadrov, ki obvladajo to področje.

Dejstvo, da je razmeroma neznano zagonsko podjetje povzročilo toliko pretresov v industriji IT, je resen vzrok za skrb. Mogoče je čas za pregled temeljev, na katerih je bila zgrajena obsedenost industrije z umetno inteligenco.

Osvaja domače in mobilne uporabnike

Toda dogajanje na makroravni je le del sestavljanke. Na ravni posameznega uporabnika se stvari spreminjajo že zdaj. DeepSeekov model R1, ki je zasnovan posebej za uporabo na področjih, kot so matematika, logični problemi in zmožnosti programiranja, je, kot omenjeno, dovolj kompakten in lahek, da ga je mogoče poganjati na prenosniku. Čez noč je postal glavni izzivalec modela o1 podjetja OpenAI, pri čemer se kitajska programska koda zanaša zgolj na zmogljivosti navadnih procesorjev, ameriška pa zahteva dostop do grafičnih procesorjev, nameščenih v podatkovnem centru ponudnika.

Pomočnik z umetno inteligenco deepseek se je konec tedna znašel na prvem mestu v trgovini z mobilnimi aplikacijami Apple Store v ZDA in Združenem kraljestvu, in sicer pred aplikacijo chatgpt podjetja OpenAI. Tako je delno zasenčil tudi nov tehnološki preboj, za katerega so poskrbeli v Googlu z novo različico rešitve gemini, ki prinaša novo dimenzijo uporabniške izkušnje na mobilnih napravah. Ta je že na voljo v najnovejših pametnih telefonih google pixel, med prvimi jo je prevzel in dopolnil tudi Samsung z galaxyjem AI.

Bitka za umetno inteligenco ni odločena

Prejšnji teden predstavljeni mobilniki iz družine samsung galaxy S25 namreč znajo več kot le odgovarjati na preprosta vprašanja uporabnikov. Razumejo vsebino fotografij in celo kontekst. Praktična predstavitev na dogodku Galaxy Unpacked je zajemala več primerov, po katerih so celo tehnično napredni uporabniki imeli odprta usta. Eden od takšnih je fotografiranje notranjosti hladilnika, na podlagi katerega lahko umetna inteligenca skladno z željami uporabnika pripravi recept za zdrav obrok. Še včeraj smo se navduševali, da nam lahko telefon po fotografiranju menija v tuji restavraciji prevede njegovo vsebino, letošnji premijski mobilniki pa nam prinašajo še bistveno bolj izpopolnjeno uporabniško izkušnjo. Telefonu lahko namreč ukažemo, naj glede na naš okus izbere tri jedi z menija do želene vrednosti in jih naroči natakarju – v tujem jeziku! To, da zjutraj in zvečer povzame naš delovni dan, je le še ena izmed novosti, ki se bodo verjetno takoj prijele.

A nekaj je jasno. Brez umetne inteligence kmalu ne bomo več znali živeti. Le kdo si ne želi vsevednega digitalnega pomočnika na namizju ali v dlani? Naj je ta kitajski ali ameriški … Žalosti me le, da Evropa nima svojega konja v tej dirki.