Umetna inteligenca (UI) se letos zdi najpogosteje uporabljana besedna zveza v poslovnih in akademskih krogih. Toda dejstvo je, da te tehnologije strokovnjaki poznajo že več desetletij, vse od 60. let prejšnjega stoletja. UI v ljudeh že od začetka vzbuja mešane občutke – od fascinacije, upanja pa vse do strahu.

V znanosti so takšni (beri: tako mešane) odzivi redek pojav. Pa še nekaj je zelo značilno za dojemanje (potencialov) umetne inteligence v strokovni in laični javnosti – cikličnost. Obdobjem velikanskih pričakovanj so sledila obdobja razočaranja, tako imenovane »zime« na področju umetne inteligence, nato pa spet obujanje velikih upov. Chatgpt je bil kamenček, ki je sprožil plaz. Zasula pa nas bo uporaba umetne inteligence.

»Če bi me na začetku leta 2022 vprašali, kaj si mislim glede zadnjega navdušenja nad UI, bi vam napovedal, da smo tik pred naslednjo 'zimo'. Popolnoma samovozeči avtomobili so se izkazali kot precejšnje razočaranje, nekateri proizvajalci so obupali,« je pojasnil dr. Janez Perš, izredni profesor v Laboratoriju za strojno inteligenco (LSI) na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Danes seveda meni drugače.

Svet digitalnih pomočnikov

Kaj se je spremenilo? »Zgodilo se je nekaj edinstvenega, čemur nismo bili priča še nikoli v zgodovini UI: postala je tržno zanimiva. In to na področju, kjer tega ni nihče pričakoval – v svetu digitalnih pomočnikov ter asistentov,« pravi Perš.

Za podjetje OpenAI je danes večina ljudi, ki imajo opravka s tehnologijo, že slišala. Manj pa jih ve, da je svojo zgodbo začelo kot neprofitna ustanova. Ko so konec leta 2022 ponudili javnosti na ogled svojega inteligentnega pomočnika, zdaj ga poznamo kot chatgpt, so splavitev pospremili s precej neambiciozno objavo, ki se je glasila takole: »Poklepetajte s chatgpt, našim novim sistemom UI. Vaš odziv nam bo pomagal, da ga izboljšamo.«

Toda v tem primeru je šlo za kamenček, ki je sprožil plaz. OpenAI je v dveh mesecih prebil mejnik sto milijonov uporabnikov. Tudi uvedba plačljive različice ni zalegla, podjetje je moralo začasno ustaviti sprejemanje novih uporabnikov, saj je bil naval na njihove sisteme enostavno prevelik. »V zgodovini UI se je prvič primerilo, da se je izdelek začel prodajati sam – do takrat so snovalci rešitev umetne inteligence sami iskali uporabnike, pa še to ne preveč uspešno,« je komentiral sogovornik.

Vse je drugače

Danes je (poslovni) svet močno drugačen kot pred tremi leti. Spremenili so se način iskanja podatkov, način razvijanja idej in še posebej težišče našega dela. »Sam skoraj ne tipkam več, samo še narekujem tekste chatgpt. Meni je to všeč, saj sem oseba, ki iz srca sovraži administrativno delo,« nam je zaupal profesor Perš. Ni edini ‒ nasprotno, iz dneva v dan ima več posnemovalcev.

Programski gigant Microsoft je v eni od aktualnih raziskav o uporabi umetne inteligence v poslovnih okoljih (glej infografiko) postregel z zanimivo statistiko. Podjetja, ki so v orodja in rešitve z umetno inteligenco vložila med prvimi, so za vsak vložen evro ustvarila 3,5 evra prihodkov. Naložba v umetno inteligenco se jim je v povprečju povrnila v 14 mesecih. Navdušeni so tudi zaposleni, saj se je v večini podjetij produktivnost zaposlenih, ki že uporabljajo ta orodja, povečala na 25 do 40 odstotkov.

»Vse odkar je generativna umetna inteligenca začela spreminjati svet, se zanjo zanimajo tudi vlade, ne le podjetja. Tempo inovacij se ne ustavlja, prej nasprotno. V Microsoftu ugotavljamo, da orodja z umetno inteligenco, kakršno je Copilot, zaposlenim v povprečju prihranijo 30 minut na dan oziroma deset ur na mesec, pa smo šele na začetku rabe teh tehnologij,« je dejala Michelle Simmons, generalna direktorica za osrednjo Evropo v Microsoftu.

Očitno je, da se bodo v praksi v poslovnih okoljih uveljavljale predvsem storitve, ki bodo zaposlene razrešile ponavljajočega se in težaškega dela. Iskanje virov za raziskavo, patent, poslovni načrt in načrt razvoja so, denimo, stvari, ki lahko zahtevajo več deset tednov človeškega dela, umetna inteligenca pa jih solidno opravi v nekaj deset minutah.

V Sloveniji umetna inteligenca ni neznanka

Kot je v svetu tehnologij že v navadi, se države delijo na tiste, ki narekujejo tempo, in tiste, ki sledijo, celo zaostajajo. Vsaka nova tehnologija pa ponuja priložnosti za mešanje kart. Slovenija ima vsekakor dolgo tradicijo raziskav in razvoja umetne inteligence, le da tega ne obeša na veliki zvon. Tudi sogovornik s Fakultete za elektrotehniko je odkrito priznal, da so se pogosto celo izogibali tega izraza, saj je imel v javnosti negativen prizvok: »Ko sem po diplomi leta 1998 začel z raziskovalnim delom na tem področju, sem na vprašanje 'Ali se ukvarjate z umetno inteligenco?' ‒ zlasti v času 'zime' na področju umetne inteligence ‒ pogosto odgovoril 'Ne.', saj je besedna zveza umetna inteligenca pomenila nekaj povsem drugega kot danes, imela pa je tudi precej majhen ugled. Zdaj seveda odgovorim pritrdilno.«

Toda domače fakultete in visokotehnološka podjetja so v desetletjih razvoja razvila več zanimivih rab umetne inteligence – od metode nadzora kakovosti v proizvodnji z računalniškim vidom do preračunavanja tokov tekočin v turbinah in podobno.

Sredi marca se je vlada pohvalila, da bo skupaj z evropskimi sredstvi prihodnje leto v Sloveniji postavila »tovarno umetne inteligence« (Slovenian AI Factory – SLAIF). V tem projektu bo vzpostavljen nov vrhunski superračunalnik, ki bo optimiziran za razvoj storitev UI, ter dinamičen ekosistem s podporo za uporabo storitev UI v podjetništvu, raziskovalni dejavnosti in javnih ustanovah. Z novim superračunalnikom bomo (do) leta 2027 nadomestili sedanji sistem EuroHPC Vega, že zdaj pa je znanih nekaj področij, ki bodo imela prednost: UI bo ključna pri optimizaciji energetskih sistemov, spremljanju stanja v okolju (na primer pri razvoju modelov napovedovanja poplavljanja morja), v pametnem kmetijstvu ter pri spodbujanju trajnostnega razvoja.

V zdravstvu in biotehnologiji bo projekt SLAIF podpiral analize raznovrstnih medicinskih podatkov in spodbujal uvajanje personalizirane medicine, slovenska farmacevtska industrija pa bo z orodji za odkrivanje zdravil na osnovi umetne inteligence hitreje razvijala nove pristope v zdravljenju. SLAIF bo podpiral tudi uvajanje in uporabo jezikovnih tehnologij v digitalne storitve, medije in kreativni sektor ter uvajanje metod umetne inteligence v različne znanstvene discipline, na primer z orodji za razvoj novih materialov.

»Tovarna umetne inteligence je izraz, ki se je v prostoru EU uveljavil nekako s tem, ko je EU zaprepadena ugotovila, da močno zaostaja za razvojem umetne inteligence v ZDA. UI potrebuje ogromno računske moči in prikladno je, da se razvoj umetne inteligence tesno poveže s superračunalniki. EU se je zato odločila, da bo nove superračunalniške kapacitete, ki jih (so)financira, povezala s storitvami umetne inteligence,« je pojasnil Perš ter spomnil na pomembno podrobnost: »Že na sedanjem superračunalniku Vega ima Slovenija pravico do uporabe samo v razmerju, ki ga je sama financirala, s preostankom kapacitet pa razpolaga EU – tudi slovenski raziskovalci morajo za uporabo tega dela konkurirati z raziskovalci iz EU. Z novim superračunalnikom ne bo nič drugače. S takšnim načinom financiranja EU zagotavlja, da ima Evropa po celotni celini razpršene računske kapacitete.«

Izjemna težava onesnaževanje podatkov

Kot vsaka druga tehnologija, ima tudi umetna inteligenca svoje dobre in slabe strani. Med slednjimi je eden večjih zelo velika poraba energije, toda v strokovnih krogih je vse več govora tudi o tem, da rezultati, ki jih od sebe daje generativna umetna inteligenca, učeča se na spletnih vsebinah, onesnažujejo podatke. Na spletu je veliko člankov in podatkov, ki jih ni napisal nihče in jim ni moč zaupati.

»To je velikanski problem učenja novih algoritmov. Kaj hitro se lahko primeri, da se bodo algoritmi učili na podatkih, ki so jih že proizvedli drugi algoritmi. Še bolj me skrbi to, da je velik del podatkov na spletu že zdaj rezultat napačne umetne inteligence,« svari sogovornik in dodaja: »Podjetja, ki učijo nove algoritme, bodo morala najemati ljudi, ki bodo pripravljali nove podatke prav za učenje algoritmov. Govori se, da je OpenAI pri razvoju svojega najnovejšega velikega modela z vzdevkom Orion, to tudi že naredil. Sklepale se bodo kupčije z licenco za podatke, za katere bodo ponudniki jamčili, da so človeškega izvora. Kar pa zadeva množice rezultatov napačne rabe modelov umetne inteligence, sem bolj pesimističen. Ljudi bo treba naučiti, kako se pravilno uporablja orodja UI. Od tega pa smo še zelo daleč. Če nam to ne bo uspelo, bodo ljudje občutili, kaj se zgodi, ko morajo sami prevzeti odgovornost za napako, ki jo je zagrešil algoritem, ker ga niso pravilno uporabili. Nihče namreč ne bo sprejel izgovora, da se je kakšna katastrofa zgodila zato, ker se je računalnik zmotil. In prav je, da takšnih izgovorov ne sprejmemo.«

Nevarnost poveličevanja tehnologije

Zelo nevarno je tudi poveličevanje tehnologije in njeno označevanje z izrazi, ko je nadčloveška umetna inteligenca. Direktorji podjetij bi seveda radi videli, da kar največ dela opravijo algoritmi, in to bliskovito hitro ter za malo denarja. Posledično je v praksi veliko rabe UI na področjih, ki vendarle niso primerna za zgolj UI. Zaposleni na najrazličnejših področjih, pa tudi učenci in študenti, zdaj že menijo, da je chatgpt zaupanja vreden vir informacij – enako kot znanstveni ali strokovni članek ali morda enciklopedija, čeprav je daleč od tega. Veliki jezikovni modeli namreč tudi halucinirajo, rezultat pa so blodnje in izmišljeni rezultati.

»Gre za zelo perečo težavo. Ne želimo si, da inženir, odvetnik, učitelj ali celo zdravnik v pomanjkanju časa svoji stranki prenese tisto informacijo, ki jo je dobil od chatgpt, a je ni ločeno preveril. Manjša, ampak še vedno skrb vzbujajoča težava je tudi to, da niti številni strokovnjaki niso seznanjeni z omejitvami UI. Posledično s tem zares tvegajo, da bodo njihova delovna mesta postala odveč, namesto da bi uporabili umetno inteligenco kot pomočnika.«

Pod črto je verjetno še najbolj pravilna napoved, da nam ljudem ni treba bati umetne inteligence, moramo pa se pripraviti na to, da bomo na delovnem mestu vse težje konkurirali posameznikom, ki si pri delu že pravilno pomagajo z digitalnimi pomočniki in programskimi agenti, torej umetno inteligenco.