Podjetjem pomoč s sofinanciranjem čakanja na delo in ugodnimi krediti

Zaradi poplav je velika škoda nastala tudi v gospodarstvu. Številne proizvodnje bodo več mesecev ali tednov stale, v podjetjih pa pričakujejo pomoč države pri sanaciji. Gospodarski minister Matjaž Han je po srečanju s predstavniki gospodarstva kot glavna ukrepa izpostavil sofinanciranje čakanja na delo ter likvidnostna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada.

»Naš cilj na ministrstvu in vladi je, da čim prej vzpostavimo gospodarstvo nazaj na vseh prizadetih območjih. Časovnica je seveda vprašljiva, ne bo tako hitra, kot si nekateri predstavljajo. Pomembno pa je, da hitro in konkretno izpeljemo ukrepe, zato je bil na sestanku tudi minister za delo Luka Mesec. Dogovorili smo se, kaj lahko v vladi in državnem zboru naredimo že v tem ali prihodnjemu tednu  Ukrepi bodo šli predvsem v smeri ohranjanja zaposlitev preko mehanizma čakanja na delo. Drugi, zelo pomemben ukrep za gospodarstvo, ki je utrpelo največ škode, pa je ohranjanje in zagotavljanje likvidnosti. Ko dobimo zeleno luč na vladi, bomo te ukrepe čez noč spisali in jih poslali v parlament. Temu bodo sledili še drugi ukrepi,« je napovedal Han.

Poleg podjetij, ki so neposredno prizadeta, je še vrsto drugih, ki so vezana na velike izvoznike in bodo imela enake težave - ne glede na to, ali so tudi sama utrpela neposredno škodo zaradi poplav. »Konkurenca ne čaka in bo izkoristila težave v Sloveniji, zato bi se lahko kakšne dobavne verige selile drugam. Zato moramo biti zelo hitri in upati, da ni prišlo do preveč težav pri strojih,« povedal minister.     

Kar zadeva čakanje na delo, naj bi ga država financirala stoodstotno v podjetjih, ki so utrpela veliko neposredno škodo v poplavah, kot je denimo BSH, v drugih podjetjih pa naj bi ga sofinancirali v 80 odstotkih. »To je predlog, ki sva ga poenotila z ministrom Mescem in ga bomo predstavili na vladi. Vse drugo sofinanciranje je odvisno od denarja, ki ga lahko dobimo iz evropskega solidarnostnega mehanizma in od zadolžitve države,« je razložil Han. Kot ministru, ki je pristojen tudi za turizem, se mu zdi problematično, da so nekatere države izpostavile, da Slovenija trenutno ni varna. »Slovenija je zelo varna država, ena najbolj varnih držav. Zdaj imamo sicer težave s povodnjo, a en del Slovenije lahko deluje brez težav,« je zagotovil.

Gorjup: Obljubili so nam tisto, po kar smo prišli

»Na sestanku smo dobili obljubljeno tisto, po kar smo prišli, - da bo sofinancirano čakanje na delo,« je po srečanju povedal Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH iz Nazarij. »Nekateri zaposleni ne morejo priti na delovno mesto, vseh tudi ne potrebujemo, zaradi omejitev po posledicah poplav. Imamo čez sto slovenskih dobaviteljev, ki niso na poplavnem območju in v prihodnjih tednih ali več ne bodo dobili naročil in bodo čakali na delo. To naj bi bilo sofinancirano. V celoti naj bi bilo financirano delo v času, ko ne proizvajamo. To je zelo pomembno za likvidnost. Posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada bodo odvisna od velikosti podjetja. Podjetja bodo morala prebroditi obdobje, ki ne bo trajalo samo mesec ali dva. Da prideš na na prejšnjo raven, potrebuješ vsaj pol leta in sofinanciranje po obstoječih shemah, ki jih poznamo - do 60 odstotkov vrednosti nove opreme,« je razložil Gorjup. 

Ugodni krediti za nakup nove opreme in likvidnostna posojila prek banke SID »bodo nujno potrebni, da preživimo. Skrbi me namreč za slovenske podjetnike, ki za seboj nimajo tako velikega koncerna kot mi ali dobrih zavarovanj, saj marsikdo proizvodnje ni imel zavarovane proti poplavam.«

Ogromna škoda v podjetjih

Po Gorjupovi oceni je prizadetih 10.000 delovnih mest v slovenski industriji, kar je pet odstotkov vseh. Poleg tega pa še delovna mesta v storitvah, denimo trgovinah in gostilnah. »Nujna pa bo tudi vzpostavitev potrebne infrastrukture, saj nekatera podjetja v Mežiški dolini nimajo dostopa za tovornjake, manjkajo mostovi. Podobno je tudi na relaciji Ljubno-Mozirje, kjer bo z ministrstvom za infrastrukturo treba pritisniti na vse institucije, da se to v nekem doglednem času vzpostavi, tudi s pomočjo Evrope. Seveda pa to ne bo čez noč.«  

So pa po njegovih besedah »vsi gospodarstveniki presrečni, ker so se v tej veliki nesreči ohranila vsa človeška življenja. V ključnih trenutkih, ko je poplavljala Savinja, je v podjetje prišlo več kot dva metra vode in je bilo v nekaj minutah pod vodo, podobno je bilo tudi v Mežiški dolini. 

Minister Han je povedal, da ima BSH »najmanj za 60 milijonov evrov trenutne škode na strojih in objektih, za nekaj 10 milijonov škode pri zalogah, izpad proizvodnje za dva do tri mesece pomeni dodatnih 120 milijonov evrov. To so takšne številke, da bolijo, potem pa še dobavitelji. Konkurenca ne počiva, zato je treba narediti vse, da čim prej pride do proizvodnje, da naša podjetja, ki so kvalitetna, spet dobavljajo najbolj pomembnim partnerjem.«    

Na ministrstvu bodo pregledali prioritete 

Na gospodarskem ministrstvu bodo tudi pregledali svoje prioritete. Za nekaj evropskih projektov, ki bi morali biti končani do konca leta, recimo smučišča, bodo stopili v stik z evropsko komisijo in jih skušali podaljšati v prihodnje leto. Han pričakuje, da bo kriznih razmerah Evropa solidarna, predvsem pa realna.  

Kar zadeva škodo na športnih objektih, je minister povedal, da se »v tem času s tem ne ukvarjajo, ker je treba najprej poskrbeti, da bodo ljudje imeli kje živeti, da bodo lahko hotili v službo, kasneje pa naj bi sprejeli poseben zakon, s katerim naj bi pomagali tudi športu. Škode je tudi na športnem delu veliko, danes smo se slišali tudi z olimpijskim komitejem. Kako pomagati športnim objektom se bomo pogovarjali kasneje.«   

Proizvodnja BSH hišni aparati bo stala več tednov. Foto Bsh

Bisol: dobave so onemogočene

V podjetju Bisol je poplavljena Savinja povzročila za 25 do 30 milijonov evrov škode. V družbi ocenjujejo, da bo proizvodnja več mesecev zaprta, stranke pa obveščajo, da bodo dobave fotonapetostnih modulov in drugih solarnih komponent do nadaljnjega onemogočene. »Sanacija škode v proizvodnih prostorih, ki sicer ne ležijo na poplavnem območju, intenzivno poteka, medtem ko je v skladiščnih prostorih nivo vode visok še najmanj en meter, zato je dostop do njih onemogočen,« so sporočili iz podjetja.

Iz Cinkarne Celje so sporočili, da je poplavilo tudi njihovo poslovno enoto v Mozirju, ki proizvaja praškaste lake in masterbatche. Za dobave iz tega obrata so za poslovne partnerje razglasili stanje višje sile. Gospodarsko škodo na uničenih zalogah surovin in gotovih izdelkov družba ocenjuje med 510.000 in 620.000 evri, druge škode še ni mogoče oceniti, bo pa predvidoma manjšega obsega. Družba bo proizvodnjo po pregledu linij in odpravi okvar na nekaj elektromotorjih in črpalkah ponovno poskušala zagnati danes.

Uničena je tudi proizvodnja KLS Ljubljno. FOTO: Leon Vidic /Delo

»Družba do vzpostavitve normalnih razmer ter nadomestitve izgubljenih zalog surovin, embalaže in proizvodov iz navedene poslovne enote ne bo mogla zagotavljati pravočasnosti že dogovorjenih dobav oziroma bodo odpreme količinsko manjše od že potrjenih količin,« so še dodali. Poslovna enota v Mozirju je v poslovnem letu 2022 k čistemu dobičku iz poslovanja celotne družbe prispevala 5,3 odstotka.